1. |
2. Dostopnost javnega potniškega prometa v letu 2024Simon Koblar, Matej Gabrovec, 2026, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Povzetek: Zbirka podatkov vsebuje prostorske podatke o dostopnosti do javnega potniškega prometa (JPP) v Sloveniji v jeseni 2024, ko so že veljale nove koncesije v medkrajevnem linijskem prometu. Osnovni podatki so izračunani na ravni poseljenih hišnih naslovov, podatki vezani na število prebivalcev pa so izračunani na prostorske enote (občine, statistične regije, kohezijski regiji in Slovenijo).
Ključne besede: urbanizem, javni potniški promet, prostorski podatki, GIS, dostopnost
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2026; Ogledov: 974; Prenosov: 337
 Raziskovalni podatki (27,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Modernistična arhitektura kot del sodobne identitete mest : Plečnik in Ravnikar v Ljubljani ter Grabrijan in Neidhardt v SarajevuNermina Zagora, Sabina Mujkić, Lejla Kahrović-Handžić, Edib Pašić, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je proučen vpliv modernistične arhitekture na oblikovanje identitete dveh mest nekdanje Jugoslavije, Ljubljane in Sarajeva. Primerjani so prispevki ključnih arhitektov k oblikovanju urbanih tkiv in identitet obeh mest v 20. stoletju, pri čemer sta upoštevana njuna skupna socialistična preteklost in njun različni družbenokulturni razvoj po koncu devetdesetih let 20. stoletja. Modernistična dediščina analiziranih mest je obravnavana z vidika trajnostnosti, odpornosti in spreminjajočega se pojmovanja kulturne identitete. Poseben poudarek je na delih Jožeta Plečnika in Edvarda Ravnikarja v Ljubljani ter Dušana Grabrijana in Juraja Neidhardta v Sarajevu.
Ključne besede: identiteta mesta, kontekst, dediščina, zapuščina, urbanizem po meri človeka, Jože Plečnik, Edvard Ravnikar, Dušan Grabrijan, Juraj Neidhardt
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 630; Prenosov: 337
 Celotno besedilo (3,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Vizije prihodnosti mest : primerjalna analiza strateškega urbanističnega načrtovanja v slovenskih in hrvaških mestihSaša Poljak Istenič, Valentina Gulin Zrnić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo. Primerja vizije osmih slovenskih in hrvaških mest – Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice in Zagreba, Reke, Kutine in Hvara – ter ugotavlja, kako ta razumejo koncept trajnostnega razvoja in upoštevajo njegova načela (gospodarska, okoljska, družbena in kulturna trajnostnost). Diskurzivna analiza razkriva, da vizije pogosto ostajajo deklarativne, z nedefiniranimi elementi trajnostnosti in vrednotami ter da pogosto uporabljajo urbane danosti oziroma naravne in kulturne vire za svoje cilje. Da bi mesta dosegla boljše sodelovanje prebivalcev v soustvarjanju mest prihodnosti, bi vizije morale biti predvsem dolgoročnejše in bolj navdihujoče.
Ključne besede: mesta, urbanistično planiranje, urbanizem, vizije mest, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 770; Prenosov: 416
Celotno besedilo (176,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Soobstoj oblikovanja, regulativnega okvira in pogajanj na področju urbanističnega načrtovanja : primer Buenos Airesa, Ciudada de Méxica in São PaulaClovis Ultramari, Leandro Ludwig, Debora Ciociola, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: V strokovni literaturi se pogosto poudarja, da urbanistična kompleksnost temelji na soobstoju naslednjih treh prvin: regulativnega okvira, ravni urbanističnega oblikovanja in pogajanj med akterji. Avtorji se v članku z navedenim strinjajo, hkrati pa zavračajo zamisel, da so lahko te prvine v idealnem ravnovesju, brez negativnih medsebojnih vplivov. Proučevali so, kje so meje njihovega soobstajanja, in postavili hipotezo, da idealen in uravnotežen soobstoj teh prvin ni mogoč. Njihova raziskava je temeljila na naslednjih štirih glavnih in zaporednih aktivnostih: 1. pregledu literature o temeljih sodobnega urbanističnega načrtovanja, 2. kritični kvalitativni analizi glavnih dokumentov, ki vsebujejo urbanistične direktive in se uporabljajo v treh največjih mestih Latinske Amerike: Buenos Airesu, Ciudadu de Méxicu in São Paulu (s poudarkom na smernicah v teh dokumentih in kako obravnavajo vse tri omenjene prvine), 3. analizi součinkovanja navedenih treh prvin in 4. oblikovanju končnih ugotovitev.
Ključne besede: participativni urbanizem, urbanistični instrumenti, urbanistični pojmi, urbanistične teorije
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 678; Prenosov: 392
Celotno besedilo (182,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Razvijajoči se konstrukti množičnega turizma in kapitalistično izkoriščanje obale : od trajnostne gostote in urbane morfologije do ikoničnega megaobjektaCarlos Rosa-Jiménez, Nuria Nebot-Gómez De Salazar, Alberto E. García-Moreno, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Konstrukt turizma je prelomna oblika kapitalistične produkcije prostora, ki ustvarja nove urbane oblike. V številnih arhitekturnih in morfoloških študijah so analizirali različne modele, manjkajo pa primerjave njihovih značilnosti. Avtorji so v članku primerjali štiri vrste turizma, povezane z razvojem kapitalizma (vključno s predfordizmom, fordizmom in postfordizmom), in različne vrste turističnih mest. V povezavi z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi značilnostmi so analizirali njihovo arhitekturno ikoničnost, morfološke vzorce in prostorsko metriko. Izsledki kažejo, da predfordistični in fordistični konstrukti turizma, za katere je značilna visoka gostota zazidave, spodbujajo družbene odnose in povečujejo sposobnost ustvarjanja mesta, postfordistični konstrukti turizma z nizko gostoto zazidave pa povzročajo višje okoljske stroške (porast zasebnih zelenih in vodnih površin) in višje družbene stroške zaradi arhitekturne ikoničnosti. Avtorji so proučevali povezavo med arhitekturnimi in urbanističnimi spremenljivkami, ki bi jih bilo treba upoštevati pri načrtovanju turističnih destinacij v okviru kapitalistične produkcije turističnega prostora.
Ključne besede: turizem, turistična mesta, urbanizem, arhitektura, urbana morfologija
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 673; Prenosov: 395
Celotno besedilo (335,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Večfaktorska analiza občutljivosti območij kot podlaga za prostorsko načrtovanje v Izmirju, TurčijaSeher Demet Kap Yücel, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analiza občutljivosti zagotavlja podatke, ki usmerjajo ukrepe na področju prostorskega načrtovanja, saj se z njo določijo območja, ki bi jih bilo treba zavarovati. Avtorica je proučevala Izmir, turško mesto z bogatimi ekološkimi vrednotami, a s hitro spreminjajočim se prostorom. Določila je ekološko občutljiva območja v mestu ter analizirala povezavo med njimi in prostorskimi odločitvami. Občutljiva območja je določila z analitičnim hierarhičnim procesom, nato pa jih je primerjala z urbanističnim načrtom mesta. Ekološke dejavnike in procese je proučila na podlagi devetih glavnih parametrov in 21 podparametrov. Vsak parameter je razdelila na več stopenj ekološke občutljivosti. Izsledki analize so pokazali, da je 16,8 % proučevanega območja zelo visoko občutljivega, 18,5 % je visoko občutljivega, 22,7 % območja ima povprečno, 28,5 % nizko, 13,5 % pa zelo nizko stopnjo občutljivosti. Primerjava teh območij z urbanističnim načrtom mesta v merilu 1 : 100.000 je razkrila, da se prostorske odločitve, razvidne iz načrta, ne skladajo z ekološko občutljivostjo proučevanega območja. Model ugotavljanja ekološke občutljivosti, predstavljen v članku, lahko pomaga izboljšati odločevalske procese pri sprejemanju urbanističnih načrtov.
Ključne besede: varstvo okolja, ranljivost okolja, GIS, urbanizem, Izmir
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 658; Prenosov: 370
Celotno besedilo (639,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv na teritorialne blagovne znamke : študije primeraGiovana Goretti Feijó Almeida, Pedro Porfírio Coutinho Guimarães, Edson Modesto de Araújo Júnior, Denis Alcides Rezende, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Številna mesta po svetu svoja središča upravljajo z uporabo območij izboljšanega poslovanja. Avtorji so v članku analizirali vpliv teh območij na teritorialne blagovne znamke mest. S študijami primera so na podlagi matrike teritorialne blagovne znamke v okviru regionalnega razvoja kvalitativno analizirali izbrana območja izboljšanega poslovanja. Njihovi izsledki so potrdili, da imajo ta območja v regionalnem razvoju vlogo vsestranskih teritorialnih blagovnih znamk in vplivajo na strateške razprave ter lokalni, regionalni in mednarodni ugled mesta. Raziskava je pokazala, da območja izboljšanega poslovanja pomembno krepijo blagovno znamko svojih mest, za kar prejemajo podporo na različnih ravneh. Poleg tega je razkrila, da imajo ta območja ključno vlogo v političnih in kulturnih razpravah, ki so del procesov mestnega in regionalnega razvoja.
Ključne besede: mesta, urbanizem, blagovne znamke, oblikovanje blagovne znamke, Velika Britanija
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 711; Prenosov: 404
Celotno besedilo (437,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Analiza kazalnikov zelenih površin : študija primera SarajevaDženana Tatlić, Azra Čabaravdić, Muhamed Bajrić, Melisa Ljuša, Sanela Klarić, Emira Hukić, 2024, ni določena Ključne besede: mesta, zelene površine, trajnostni razvoj, urbanizem, Sarajevo
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 1037; Prenosov: 423
Celotno besedilo (303,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
