1. Razumevanje koncepta "umiranja z dostojanstvom" pri medicinskih sestrah v paliativni oskrbiAlenka Mimič, Anja Simonič, Brigita Skela-Savič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V zadnjih desetletjih se spoštovanje človekovega dostojanstva pojavlja kot pomembna pravna norma, umiranje z dostojanstvom pa je obenem eden temeljnih ciljev paliativne oskrbe. Malo je raziskano, kako koncept človekovega dostojanstva razumejo medicinske sestre. Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, za katero smo podatke pridobili s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi od julija do septembra 2011. Uporabili smo namenski vzorec - sodelovalo je pet medicinskih sester s srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobrazbo, zaposlenih na področju paliativne oskrbe v Kliniki Golnik in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podatke smo analizirali s pomočjo interpretativne fenomenološke analize. Rezultati: Najpomembnejši prepoznani dejavniki pri medicinskih sestrah, ki oblikujejo občutek, da ohranjajo dostojanstvo pri pacientih, so znanje, odnos in organizacija dela. Prepoznanih je bilo t. i. pet akterjev, ki sooblikujejo in definirajo predstave o dostojanstvenem umiranju. To so pacient, medicinska sestra, zdravnik in svojci, ki se srečujejo v določenem okolju. Diskusija in zaključek: Za to, da bo vsak pacient z neozdravljivo boleznijo deležen paliativne oskrbe, ki mu bo omogočila umreti z dostojanstvom, je predvsem potrebno zagotoviti pacientom prijazno okolje, organizacijo dela, ki izvajalcem omogoča opravljanje oskrbe, za katero so profesionalno odgovorni, in povečati nivo znanja o paliativni oskrbi tako med strokovno kot laično javnostjo.
Ključne besede: paliativna oskrba, bioetika, umiranje, dostojanstvo, odnos
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 151; Prenosov: 0 |
2. |
3. |
4. |
5. Mobilna paliativna enota Onkološkega inštituta LjubljanaMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Maja Ivanetič Pantar, Nena Golob, Marta Globočnik Kukovica, Slavica Lahajnar, Branka Stražišar, Iztok Potočnik, Anita Riđić, Suzana Crljenica, Aleš Krajnc, Robert Terbovšek, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Del celostne obravnave bolnika z napredovalim rakom je tudi paliativna oskrba, ki bolniku in njegovim bližnjim omogoča kakovostno življenje. Paliativna oskrba se izvaja na dveh ravneh: osnovni in specializirani. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana v okviru specializirane paliativne oskrbe izvajamo več dejavnosti: bolnišnično obravnavo bolnikov z najkompleksnejšimi težavami, ambulantno obravnavo za zgodnjo paliativno oskrbo, konziliarno (svetovalno) dejavnost in za bolnike doma telefonsko podporo ter obiske na domu. Mobilna paliativna enota je najnovejša dejavnost, ki se izvaja od septembra 2021. Metode: Analizirali smo podatke vseh bolnikov, vključenih v specializirano paliativno oskrbo med septembrom 2021, od pričetka delovanja mobilne paliativne enote, in koncem avgusta 2022. Opazovali smo starost, spol, kraj stalnega prebivališča, diagnozo ter kraj smrti in primerjali skupino bolnikov, ki so bili obravnavani v okviru specializirane paliativne oskrbe s podporo obiskov na domu, in skupino brez nje. Rezultati: Med opazovanim obdobjem je bilo v vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe Onkološkega inštituta vključenih 1086 bolnikov, od tega smo pri 347 bolnikih (32 % vseh) opravili 574 obiskov na domu (povprečno 1,7 obiska na bolnika (razpon 1–8)). 317 (91 %) bolnikov je imelo svoje stalno prebivališče v osrednjeslovenski regiji, 9 % obiskov je bilo izvedenih izven meja osrednjeslovenske regije. Primerjava skupin bolnikov, napotenih v specializirano paliativno oskrbo z vključitvijo mobilne paliativne enote ali brez nje, jasno kaže večji delež umrlih v domačem okolju, kadar podporo izvajamo tudi z obiski na domu (80 % v primerjavi z 62 %). Zaključek: Mobilna paliativna enota predstavlja pomemben element mreže paliativne oskrbe in zagotavlja pogostejše umiranje v domačem okolju.
Ključne besede: paliativna oskrba, umiranje, mobilna paliativna enota, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 1991; Prenosov: 540
 Celotno besedilo (312,81 KB) |
6. Z znanjem in izkušnjami do kakovostne paliativne oskrbe : zbornik2017, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: mobilni paliativni timi, urgentna služba, družinska medicina, domovi za stare ljudi, bolnišnice, žalovanje, prostovoljstvo, sedacija, domače okolje, duhovna oskrba, društva, hospic, umiranje, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2020; Ogledov: 5402; Prenosov: 1051
Celotno besedilo (3,57 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Oskrba bolnika ob koncu življenjaJernej Benedik, 2011, strokovni članek Povzetek: Oskrba bolnika ob koncu življenja skuša doseči dva cilja: bolniku omogočiti najboljšo kakovost življenja (umiranja) in poskrbeti za svojce. Za pravilno in pravočasno izvajanje je ključna prava ocena bolnikovega preživetja. Nepaliativni pristop pri oskrbi ob koncu življenja vodi v medicinsko neučinkovito zdravljenje in povečuje bolnikovo trpljenje. Obravnava simptomov je podobna kot v zgodnejših obdobjih paliativne oskrbe. Poseben izziv predstavlja zdravljenje z zdravili. Oskrba se nadaljuje tudi po bolnikovi smrti.
Ključne besede: umiranje, onkologija, terminalni bolnik, oskrba bolnika, paliativna nega
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 5202; Prenosov: 1218
Celotno besedilo (290,17 KB) |
