1. |
2. Ljudje v bližini smrti : kvalitativna raziskavaMajda Pahor, Klelija Štrancar, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Veliki življenjski prehodi, kot je umiranje in smrt, so relativno nov predmet raziskovanja in v slovenskem prostoru skorajda še ne tematiziran. Skozi raziskovanje se lahko sliši glas ranljivih družbenih skupin - umirajočihin njihovih svojcev. Metode: V okviru širše kvalitativne raziskave o paliativni oskrbi v Sloveniji so bili opravljeni tudi intervjuji z umirajočimi in njihovimi svojci. V članku avtorici analizirata transkripte intervjujev s pomočjo principov utemeljene teorije. Rezultati: Raziskava omogoča pridobitev glasu umirajočih in njihovih svojcev. Analiza izjav obojih kaže na večplastnost procesa umiranja in žalovanja. Najbolj v ospredju je doživljanje telesa v zvezi s spremenjeno telesno podobo in bolečino. Psihično doživljanje opišejo kategorije tesnoba, utrujenost in naveličanost, vpozitivnem smislu pa refleksija življenja. Večina bolnikov ne omenja bližnje smrti, pri nekaterih je to zanikanje izrazito. Rezultati, ki se nanašajo na doživljanje socialnega okolja, so razporejeni na treh ravneh: najbližji, ki sohkrati opora in vir skrbi, širše socialno okolje, kjer čutijo stigmo zaradi bolezni, ter bolnišnično okolje, ki je dvojno - je vir pomoči in tolažbe, a tudi vir trpljenja. Analiza intervjujev s svojci je identificirala dve glavni kategoriji: doživljanje zdravstvene oskrbe in doživljanje sebe. Razprava: Umirajoči in njihovi svojci so ranljiva skupina, za katero je potrebno razviti novejše integrirane oblike skrbi na vseh ravneh zdravstvenega varstva.
Ključne besede: umirajoči, svojci umirajočih, paliativna oskrba, kvalitativna raziskava
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 147; Prenosov: 0 |
3. Uporaba deksmedetomidina za paliativno sedacijo : prikaz primeraIztok Potočnik, Branka Stražišar, 2023, strokovni članek Povzetek: Paliativna oskrba ob koncu življenja, v katerem se pojavijo znaki pričetka umiranja s pešanjem vitalnih organov in se končajo s smrtjo, je pomemben del celostne paliativne oskrbe. Včasih, ob izredno težkih refraktarnih simptomih napredovale bolezni, je lahko primerna tudi paliativna sedacija. Paliativna sedacija je medicinski postopek, kjer je potrebno strogo upoštevati protokol izvedbe, in slediti etično moralnim vidikom in nikakor prekoračiti črte evtanazije. Paliativno sedacijo je potrebno skrbno načrtovati, se pogovoriti z bolnikom, svojci in s celotnim timom, ki bolnika oskrbuje (zdravniki in negovalno osebje), ga ustrezno dokumentirati in nadzorovati. Pomemben je multidisciplinarni pristop, ko vsak od vključenih zdravnikov specialistov in negovalnega osebja osvetli svoj vidik. V prispevku smo opisali klinični primer bolnice, ki se je zaradi refraktarnega simptoma sprva odločila za paliativno sedacijo, kasneje pa je svojo odločitev spremenila. Pri opisanem primeru s standardnimi učinkovinami sprva nismo uspeli doseči ustrezne globine paliativne sedacije, zato smo se odločili uporabiti deksmedetomidin. Z deksmedetomidinom smo dosegli plitvo sedacijo, ki je bolnici olajšala trpljenje do te mere, da se je tudi odločila za prekinitev paliativne sedacije. Deksmedetomidin je učinkovita in varna učinkovina, ki si išče svoje mesto tudi v paliativni medicini. V literaturi so objavljeni samo posamezni prikazi kliničnih primerov in pregledov področja, ni pa še objavljene randomizirane raziskave. V prihodnosti se taka raziskava načrtuje
Ključne besede: umirajoči bolniki, pozna paliativna oskrba, paliativna sedacija, multidisciplinarni pristop
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2024; Ogledov: 1396; Prenosov: 405
 Celotno besedilo (85,65 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
