1. Uporaba arhivskega gradiva pri ustvarjanju avdiovizualnih projektov in kulturnih dogodkihMojca Kosi, Špela Valadžija, Nina Gostenčnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Pokrajinskem arhivu Maribor si že vrsto let prizadevamo za sodobno predstavitev arhivskega gradiva, ki presega klasične oblike razstav in objav ter odpira prostor za inovativne pristope k promociji kulturne dediščine. V zadnjem obdobju smo se povezali z domačimi ustvarjalci in kulturnimi institucijami, da bi na podlagi literarno-zgodovinskih dogodkov občinstvu približali pomen arhivskih virov in njihovo vlogo pri ohranjanju kolektivnega spomina. Sodelovanje s pisateljem Tonetom Partljičem se je izkazalo za izjemno uspešno. Skozi niz dogodkov, kjer smo povezovali njegove literarne stvaritve s konkretnimi arhivskimi in zgodovinskimi viri, smo dokazali, kako močna je lahko vez med literaturo in zgodovinsko resničnostjo. Partljičeve pripovedi pogosto temeljijo na resničnih dogodkih in ljudeh iz lokalnega okolja, pri čemer umetniška interpretacija odpira nove možnosti razumevanja preteklosti. Dogodki, kot so literarni večeri ob knjigah Sebastjan in most, Dupleška mornarica, Pasja ulica, Ljudje iz Maribora in srečanja o Josipu Vandotu, so nagovorili zelo raznoliko publiko - od strokovne javnosti do najširših generacij bralcev. Še posebej dragocen se je izkazal odziv obiskovalcev, ki so pogosto prvič spoznali, kako pomembno vlogo imajo arhivi kot skrbniki dokumentarne zapuščine. Skozi pripovedi o ljudeh, mostovih, psih, splavarjih in znanih kulturnikih smo obudili tudi manj znane plati lokalne zgodovine. Ti dogodki so hkrati postali pomemben del kulturnega dogajanja v mestu in širše, saj so bili vključeni tudi v večje festivalske in nacionalne programe (npr. Festival Lent, Evropski teden mobilnosti). Izkušnja potrjuje, da lahko arhivska dejavnost preko povezovanja z umetnostjo in pripovedjo postane živa, aktualna in družbeno relevantna. S tem prispevamo ne le k večji prepoznavnosti arhivov, temveč tudi k razvoju kulturne pismenosti in spoštovanju preteklosti kot temelja za razumevanje sedanjosti.
Ključne besede: avdiovizualni projekti, posredovanje kulturnih vrednot, promocija arhivskega gradiva, arhivska umetnost, pripovedovanje zgodb
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2026; Ogledov: 227; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (1,51 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Visual art exhibitions opened during the siege of Sarajevo, 1992-1996Ewa Anna Kumelowski, raziskovalni podatki Povzetek: The following document represents nearly a decade of research into the history of the visual arts scene active during the siege of Sarajevo (1992-1996). The database was first created to organise research for my master’s thesis in 2017 and has been continually expanded and revised as I continued to work on the subject as part of my doctoral dissertation. Having now concluded most of my major research projects into the subject, I wish to publish the database so that it may be available to other scholars, students, artists and any other interested parties.
The goal of this Excel document is to systematically organize available information about individual exhibitions of visual arts that took place in Sarajevo during the siege of the city. It is based on archival and source material accessed over a wide variety of public, semi-public and private archives, both in Sarajevo and abroad. The documents on which the file is based include exhibition catalogues, newspaper articles and exhibition reviews, event invitations, pamphlets, interviews, magazines and other physical documentation available from this period. Although relatively complete, the nature of the source material used means that the spreadsheet should not be treated as an exhaustive list of wartime exhibitions. For example, exhibitions held in building hallways were rarely written about in the press and did not produce many physical traces like exhibition catalogues, and are therefore underrepresented in this list. It is probable that multiple exhibitions are not included in the database, simply because documentation pertaining to them was not available in the archives that I consulted. It is also likely that for some exhibitions, no physical documentation remains at all. Therefore, it is important to keep in mind that this database is not intended to represent an exhaustive list of visual art exhibitions organised during the siege of Sarajevo. Instead, it should be treated more like a research aid and reference document for those interested in this unique moment in Bosnian-Herzegovinian art history.
Ključne besede: umetnost, razstave, Sarajevo, 1992-1996, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 13.07.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 175
 Datoteka (84,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Nastavki umetne inteligence v likovnosti in etika njihove uporabeNataša Smolič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava problematiko uporabe generatorjev umetne inteligence kot obliko pasti, ki lahko kreativnega posameznika zavede v ponarejanje. Pojasnjuje problematiko avtorstva in prilaščanja v likovni umetnosti. Primerjalno problematizira izobraževanje na umetniških akademijah, kjer še danes poučujejo v smislu zgledovanja po starih in sodobnih mojstrih. Omenja uporabe tehničnih pripomočkov na področju likovnih umetnosti in jih primerja z najnovejšo tehnologijo. Opisuje primere dobre prakse interdisciplinarnega sodelovanja umetnostnih strok in umetne inteligence v restavratorskih in raziskovalnih posegih na področju kulturne dediščine. Omenja možnosti iskanja novih idej in spodbude kreativnemu uporabniku na področjih likovne umetnosti. Poudarja obljube pomoči v učnem procesu in hkrati izpostavlja problematiko etike uporabe umetne inteligence v izobraževanju.
Ključne besede: umetna inteligenca, likovna umetnost, ponarejanje, prisvajanje, kreativnost, kulturna dediščina, etika
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 268; Prenosov: 227
Celotno besedilo (2,36 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Življenjepis dejstva : Sergej Tretjakov in sovjetska faktografijaJan Babnik, predgovor, uvodnik, spremna beseda Povzetek: Besedilo obravnava Sergeja Tretjakova in sovjetsko faktografijo kot radikalen poskus preoblikovanja razmerja med umetnostjo, dejstvom in družbo. Namesto razumevanja fotografije, literature in montaže kot avtonomnih estetskih praks poudarja njihovo operativno, propagandno in družbenotvorno funkcijo. Tretjakov faktografijo razume kot način konstruiranja dejstev, ki niso nevtralna, temveč učinkujejo znotraj političnih, produkcijskih in recepcijskih razmerij. Besedilo pokaže, da so tehnike, kot so fotomontaža, fotografska serija, reportaža in dokumentarizem, nastale v tesni povezavi z modernizacijo, množičnimi mediji in ideološkimi boji 20. stoletja.
Ključne besede: faktografija, sovjetska avantgarda, konstruktivizem, dokumentarna fotografija, vizualna kultura, umetnost, politika
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 25 |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Smiselna dezorientacija in nihilistični precep : Znanstvena monografija2026, znanstvena monografija Povzetek: Razprave pod naslovom Smiselna dezorientacija in nihilistični precep naslavljajo družbeno-kritična, filozofska, zgodovinska, religiozna, umetniška in literarna vprašanja, ki so programsko začrtane v Konceptualnem zarisu Deana Komela, podanem v okviru izvedbe raziskovalnega projekta »Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma« (2022–2025).
Monografija združuje dvajset recenziranih prispevkov, ki ponujajo
raznolike poglede in izražajo izključno stališča avtorjev in avtoric, v
katera se uredniško ni naknadno posegalo ali se jih usklajalo. Ob tej
priliki bi se vsem avtorjem in avtoricam tudi zahvalila za sodelovanje.
Razprave reflektirajo situacijo sodobnosti, ki jo zaznamuje kriza
orientacijskih dejavnikov kot so vrednote, norme in tradicija ter
ontološki, etični, socialni in drugi referenčni toposi na področjih
filozofije, umetnosti, zgodovine, tehnoznanosti, ekonomije, prava,
religije, politike, religije in medijev, ki predpostavljajo ter hkrati
postavljajo smiselnost kot merilo človeškega delovanja. Kakor je podano
tudi v konceptualnem zarisu, smiselna dezorientacija ne označuje
zgolj mešanja ali konflikta različnih orientacij, temveč bivanjsko
situacijo, v katerem orientacija sama izgublja svojo normativno in
razmejevalno moč. Nihilistični precep tako ne zadeva le umanjkanja
in pogrešanja vrednostnih izpolnitev, marveč hkrati tudi izgubo njihove
orientacijske relevantnosti. Nihilistični precep zato ni razkol, temveč razpona, v kateri se javlja potreba po smislu na eni ter razpoložljivi
načini za njegovo uresničevanje na drugi strani.
V tej razponi filozofske razprave obravnavajo, kako je človekova eksistenca in koeksistenca izpostavljena nenehno spreminjajočim se družbenim pričakovanjem, kjer se izguba smisla ne javlja le v metafizični presežnosti, temveč zlasti kot orientacijska zmožnost, brez katere razločevanje in presoja vrednot sploh nista več mogoči. Zgodovinski in družbeni prispevki izpostavljajo dezorientacijo v aktualnem času, ki se v slovenski, pa tudi v širši svetovni perspektivi danes kaže kot nezmožnost oblikovanja skupnih orientacij s pogledom v preteklost in na prihodnost. Prispevki s področja teologije tematizirajo transcendenco smisla, ob čemer izstopi tudi razpetost religioznega izročila med institucionalnim in eksistencialnim vidikom njegovega sprejemanja in dojemanja. Razprave o umetnosti in literaturi odstirajo, kako je sodobna kultura podvržena ambivalentnosti kriterijev, spričo česar tudi umetniška svoboda in estetsko vrednotenje sami po sebi ne že zagotavljata, kaj šele izgotavljata smisel ustvarjalnosti. Paralelno s tem se odpirajo tudi vprašanja učinkovanja
smisla v tehnološko vodeni produkciji ter potrošnji, zlasti kar zadeva umetno inteligenco, informacijsko komunikacijo in generativno manipulacijo, ki se danes promovirajo kot obljuba učinkovite orientacije, pri čemer se pogosto spregleda za koga oziroma proti komu je u(s)merjena.
Tematsko polje smiselne dezorientacije in nihilističnega precepa je v knjigi reflektirano predvsem kot hermenevtični problem razumevanja sodobne človeške eksistence in koeksistence, na podlagi česar se izrišejo njegove širše družbene implikacije, tudi kar zadeva sodobno slovensko ter evropsko situacijo. Namen monografije ni v tem, da razlaga ali celo nalaga smisel ter tisto, kar naj ima smisel, temveč predvsem, da vzbudi premislek orientacijske relevance vprašanja
o smislu prebivanja v svetu ter načinu, kako ga lahko skupaj v dobrem urejamo.
Ključne besede: smisel, kriza, eksistenca, hermenevtika, filozofija, zgodovina, verstva, umetnost, literatura
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2026; Ogledov: 819; Prenosov: 506
Celotno besedilo (34,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
