1. Algoritmi za pogajalsko mizo : primerjalni pregled prvih pristopov k urejanju UI v kolektivnih dogovorihValentina Franca, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava vključenost umetne inteligence in algoritemskega upravljanja v slovenske kolektivne dogovore ter jo analizira v primerjavi z naprednejšimi evropskimi praksami. Analiza pokaže, da to področje v Sloveniji za zdaj ostaja v veliki meri normativno neurejeno, s čimer se poglablja asimetrija moči na delovnem mestu. V tem okviru članek opozarja na potrebo po sistematičnejšem in bolj proaktivnem vključevanju teh vprašanj v socialni dialog in kolektivne dogovore ter izpostavlja primerjalno pravne rešitve kot potencialno izhodišče za razvoj ustreznejših regulativnih pristopov.
Ključne besede: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, socialni dialog, kolektivna pogajanja, sindikati, delodajalska združenja
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2026; Ogledov: 60; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (174,37 KB) |
2. Pravni vidiki uporabe umetne inteligence v delovnih razmerjih - Uredba (EU) 2024/1689 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in slovenski zakon o izvajanju uredbeDamjan Mašera, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira uporabo umetne inteligence pri zaposlovanju in urejanju delovnih razmerij. Akt o UI kadrovske sisteme uvršča med visokotvegane, zato morajo delodajalci kot njihovi uporabniki spoštovati vrsto strogih tehničnih in organizacijskih obveznosti. Slovenija je z ZIUDHPUI prilagodila nacionalni pravni red zahtevam evropske uredbe in določila pristojne organe za nadzor ter (stroge) prekrškovne sankcije.
Ključne besede: umetna inteligenca, delovna razmerja, Akt o UI, visokotvegani sistemi, zaposlovanje in upravljanje delavcev, diskriminacija, transparentnost, človeški nadzor, ZIUDHPUI
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 291; Prenosov: 94
Celotno besedilo (157,34 KB) |
3. Regulativni peskovniki za UI na zdravstvenem področju z vidika slovenske perspektiveAna Strnad Tomasi, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku bo analiziran pravni in institucionalni okvir peskovnikov na EU ravni, predstavljene francoske izkušnje in ocena stanja v Sloveniji z obravnavo specifičnih izzivov, povezani z digitalnim zdravjem.
Ključne besede: regulativni peskovnik, umetna inteligenca, zdravstveni podatki, GDPR, Evropska unija, Slovenija, Francija
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 276; Prenosov: 91
Celotno besedilo (214,45 KB) |
4. |
5. Priložnosti, razvoj in uporaba umetne inteligence v imunoterapiji rakaKarin Kunstelj, Neja Brumec, Luka Irenej Pečan, Anja Tanšek, Minja Zorc, Marko Jeran, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, imunoterapija raka, umetna inteligenca
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2026; Ogledov: 328; Prenosov: 103
Celotno besedilo (109,94 KB) |
6. Uporabnost velikega jezikovnega modela ChatGPT pri obravnavi kliničnih primerov pacientovAna Kodrič, Lea Knez, Nejc Horvat, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na področju zdravstva, vključno s farmacijo, se pojavljajo možnosti uporabe velikih jezikovnih modelov, zato smo želeli oceniti uporabnost ChatGPT v klinični farmaciji. Pet kliničnih farmacevtk je ocenjevalo uspešnost ChatGPT (verzija GPT 3.5, marec 2023) pri obravnavi kliničnih primerov. ChatGPT se je izkazal kot uporaben pri prepoznavanju osnovnih težav, kot so interakcije med zdravili in neželeni učinki, vendar so bili odgovori včasih preveč splošni ali napačni. Pri splošnih vprašanjih je bila pravilnost odgovorov 29 %, pri specifičnih vprašanjih pa le 19 %, pri čemer je pogosto izostal kontekstualni vidik, kar je zmanjšalo uporabnost odgovorov. Klinične farmacevtke so odgovore ocenile kot jasne in jezikovno ustrezne, vendar so opozorile na pomanjkanje celovitosti in argumentacije. Mnenja o uporabi umetne inteligence v klinični praksi so bila deljena, saj so nekatere klinične farmacevtke prepoznale njen potencial pri podpori odločanju, druge pa so izpostavile omejeno pravilnost in pomanjkanje strokovne presoje. Čeprav ChatGPT lahko podpira klinične odločitve, trenutno še ne more nadomestiti strokovne presoje farmacevta.
Ključne besede: ChatGPT, klinična farmacija, pregled zdravljenja z zdravili, umetna inteligenca, veliki jezikovni modeli
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2026; Ogledov: 603; Prenosov: 139
Celotno besedilo (546,49 KB) |
7. |
8. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2024 : Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Poročilo predstavlja rezultate mednarodne raziskave TALIS 2024, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osredotoča se na poučevanje in učenje v Sloveniji v primerjavi z drugimi izobraževalnimi sistemi, z empiričnimi podatki o učiteljih in ravnateljih na ravneh ISCED 1, 2 in 3 (prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter srednje šole). Podatki so zbrani anonimno in analizirani z uporabo reprezentativnih vzorcev, z mednarodnimi primerjavami in trendi od leta 2018. Dokument vključuje preglednice, prikaze in vire, namenjen pa je raziskovalcem, političnim odločevalcem ter strokovni javnosti.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, mednarodne raziskave, pomanjkanje učiteljev, raznolikost učencev, razredi, večkulturnost, samoučinkovitost, posebne potrebe, učenci s posebnimi potrebami, prakse, vodenje razreda, preverjanje in ocenjevanje, socialno in čustveno učenje, digitalna orodja, umetna inteligenca, tehnologija, poklicna pot, poklicni dosežki, dejavniki stresa, prilagajanje, šolske reforme, disciplina, izobraževanje učiteljev, mentorstvo, usposabljanje, učni cilji, avtonomija, vodenje šole, sodelovanje učiteljev, profesionalni odnosi, ravnatelji, odnosi med učitelji in učenci, odnosi med učitelji in starši, kariera, status učiteljev
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 509; Prenosov: 379
Celotno besedilo (32,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Prepoznavanje krajšav in razvezav v angleških besedilih s področja varstvoslovja z algoritmom Krajšavar ter orodjema ChatGPT in PerplexityMojca Kompara Lukančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku se osredotočamo na uporabo orodij umetne inteligence, in sicer ChatGPT ter Perplexity, v procesu prepoznavanja krajšav in razvezav v angleških besedilih stroke, in sicer na primeru varstvoslovnih besedil, ter izsledke primerjamo s filtracijo besedil z algoritmom Krajšavar. Angleška besedila, ki smo jih uporabili pri filtraciji z orodjema umetne inteligence in algoritmom, smo ročno zbrali na podlagi tipološke klasifikacije angleških varstvoslovnih besedil. V prispevku predstavimo značilnosti algoritma Krajšavar, opišemo njegov razvoj in delovanje ter v nadaljevanju orišemo zbiranje besedil in pripravo gradiva za filtracijo. Osredinimo se na uporabo orodij ChatGPT in Perplexity pri samodejnem prepoznavanju krajšavno-razvezavnih parov v angleških varstvoslovnih besedilih, preverimo izsledke filtracije ter jih primerjamo z izsledki, pridobljenimi z algoritmom Krajšavar, in z rezultati ročnega pregleda.
Ključne besede: krajšave, angleščina, slovar, algoritem, umetna inteligenca
Objavljeno v DiRROS: 08.01.2026; Ogledov: 462; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
