1. |
2. Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdovJurij Diaci, 2000 Povzetek: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst. Ključne besede: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2716; Prenosov: 964
Celotno besedilo (942,76 KB) |
3. Načelo trajnosti v gozdarskem načrtovanjuAndrej Bončina, 2000 Povzetek: Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko opi{emo z na~eli in kriteriji. Ohranitev biodiverzitete gozda je eno izmed temeljnih na~el. Glavna naloga gozdarskega na~rtovanja je organizirati mnogonamensko rabo gozdov, ki je skladna z ekolo{kimi zna~ilnostmi. Na~elo trajnosti je potrebno upo{tevati v vseh fazah na~rtovalnega procesa. Preverjanje trajnosti je sestavni del analize stanja in izhodi{~e za jasno dolo~itev gozdnogospodarskih problemov. Preverjanje sloni na indikatorjih, ki dobro pojasnjujejo kriterije trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, njihove vrednosti naj bodo dostopne in preverljive, hkrati pa naj sprotno odra`ajo spremembe pri gospodarjenju z gozdovi. Dejanske vrednosti indikatorjev lahko primerjamo z referen~nimi vrednostmi ali pa le spremljamo njihovo spreminjanje. Za uveljavitev na~ela trajnosti v gozdarskem na~rtovanju je pomembno, (1) da pri dolo~anju ciljev gospodarjenja sodelujejo lastniki in javnost, (2) da so opredeljeni cilji skladni z ekolo{kimi razmerami, (3) da gozdarsko na~rtovanje vklju~uje razli~na podro~ja (gojenje, spravilo itd.) ter (4) da je organizirano na razli~nih prostorskih ravneh. Opredeljujemo nekatere klju~ne probleme na~rtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ključne besede: gozd, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, kriterij gospodarjenja, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2819; Prenosov: 964
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. Strokovne podlage za vključitev Slovenije v vseevropsko shemo certificiranja gozdov : (Pan-European Forest Certification)Franc Ferlin, Mitja Piškur, Darij Krajčič, Matjaž Čater, Marko Kovač, Robert Mavsar, Niko Torelli, 2002 Ključne besede: certificiranje gozdov, gospodarjenje z gozdovi, gozdarska politika, mednarodna politika, standardi kakovosti, Evropska unija, trajnostno gospodarjenje, Slovenija DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2364; Prenosov: 626
Celotno besedilo (4,23 MB) |
5. Spletni informacijski sistem MojGozdar.siNike Krajnc, Mitja Piškur, Matevž Triplat, 2018 Ključne besede: kakovost del, ustreznost izvajalcev, storitve, gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje, informacijski sistem, Slovenija DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 2264; Prenosov: 562
Celotno besedilo (223,12 KB) |
6. Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v EvropiMaja Jurc, 2020 Povzetek: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih. Ključne besede: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa DiRROS - Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 845; Prenosov: 272
Celotno besedilo (364,16 KB) |
7. |
8. |
9. Az erdőgazdálkodás perspektívái védett ártéri erdőkben2021 Ključne besede: poplavni gozdovi, gospodarjenje z gozdovi, trajnostno gozdarstvo, ogroženost, gozdni ekosistemi, habitatni tipi, obnova, genski viri, reprodukcijski material, biološka raznovrstnost, divjad, tujerodne vrste, rastlinske bolezni, rastlinski škodljivci, drevesne vrste DiRROS - Objavljeno: 03.01.2022; Ogledov: 221; Prenosov: 176
Celotno besedilo (79,72 MB) |