Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (trajnostno gospodarjenje) .

1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Sektor LULUCF v Sloveniji: obračunavanje, skladnost in obeti do leta 2030 The LULUCF sector in Slovenia: accounting, compliance and outlook to 2030
Boštjan Mali, 2026, strokovni članek

Povzetek: Gozdna zemljišča so najpomembnejša kategorija sektorja LULUCF, saj prispevajo večino neto ponorov toplogrednih plinov. Obdobje 2014–2018 so zaznamovale naravne motnje, zaradi katerih je sektor prešel iz neto ponora v vir emisij, po letu 2018 pa podatki kažejo na postopno obnovitev ponorov. Povprečni letni ponor na gospodarjenih gozdnih zemljiščih je znašal nekaj manj kot –4.500 kt CO₂ ekv, medtem ko se ponori na pogozdenih zemljiščih in travinju zmanjšujejo. Obračunavanje v obdobju 2021–2025 poteka po specifičnih pravilih za posamezne kategorije zemljišč, ključni element je tehnični popravek referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi (FRL), ki zagotavlja usklajenost med projekcijami FRL in nacionalnimi ocenami. Popravek je potreben zaradi sprememb površine gozdov in uporabe različnih pretvorbenih faktorjev za drevesne vrste, obenem so na voljo še druge prilagodljivosti. Ocenjuje se, da sektor za obdobje 2021–2024 dosega višek ponorov in izpolnjuje zavezo o nepreseganju emisij. V obdobju 2026–2030 bo Slovenija poročala skladno z dopolnjeno Uredbo (EU) 2023/839, s ciljem doseči ponor –146 kt CO₂ ekv v letu 2030. Komisija lahko uporabi metodološke prilagoditve inventur za zagotavljanje konsistentnosti podatkov, pri čemer ostanejo cilji nespremenjeni. Na podlagi referenčnega scenarija EU in nacionalnih projekcij se pričakuje, da bo sektor LULUCF prispeval k neto ponorom tudi v prihodnje.
Ključne besede: LULUCF, neto ponori, gozdna zemljišča, tehnični popravek, FRL, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, emisije toplogrednih plinov
Objavljeno v DiRROS: 17.04.2026; Ogledov: 193; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (293,63 KB)

2.
Pregled priporočil za upravljanje gozdov na hudourniških območjih
Urša Vilhar, Jaša Saražin, Matjaž Dovečar, Primož Simončič, Jože Papež, 2025, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Hudourniška erozija je največja erozijska nevarnost v Sloveniji. Ker so slovenska hudourniška območja pretežno gozdnata, je pomemben del obvladovanja hudourniške in erozijske problematike aktivno in prilagojeno upravljanje gozdov na teh območjih. Sodobno trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji že zdaj zelo veliko prispeva k obvladovanju hudourniške in erozijske problematike. Da bi gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih še izboljšali, smo pripravili pregled priporočil, ki se nanašajo na tri pomembna področja upravljanja gozdov: (1) Načrtovalske in gozdnogojitvene usmeritve, (2) Usmeritve za zmanjšanje nevarnosti les-nega plavja in (3) Usmeritve za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic na hudourniških območjih
Ključne besede: hudourniki, hudourniška erozija, upravljanje gozdov, trajnostno sonaravno gospodarjenje z gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje, lesno plavje, gozdne prometnice
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2026; Ogledov: 449; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spremembe v vrstni sestavi gozdov in trajnostno gospodarstvo - izzivi za lesnopredelovalno industrijo
Jožica Gričar, 2016, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: trajnostno gospodarjenje, gozdna industrija, lesna industrija, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2025; Ogledov: 580; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (83,86 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh