Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (tla) .

1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vaje - analize tal_2
Primož Simončič, Daniel Žlindra, 2022, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: pedološki laboratorij, tla, analize tal, priprava vzorcev, kontrola
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2022; Ogledov: 224; Prenosov: 0

3.
Vaje - analize tal_1
Primož Simončič, Daniel Žlindra, 2022, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: pedološki laboratorij, tla, analize tal, priprava vzorcev, kontrola
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2022; Ogledov: 202; Prenosov: 0

4.
Celostna obravnava geokemije trdnih anorganskih delcev v urbanem okolju
Martin Gaberšek, 2020, doktorska disertacija

Povzetek: Biogeokemično kroženje elementov je v urbanih okoljih zaradi velikega števila prebivalcev in njihovih različnih dejavnosti precej drugačno kot v naravnih. Zaradi kompleksnosti urbanih okolij, je pri geokemičnih raziskavah treba uporabiti celosten pristop. To pomeni, da s kombinacijo različnih metod preučujemo vsebnosti in pojavljanje potencialno strupenih elementov (PSE) v več urbanih materialih. V okviru doktorske disertacije smo na urbanem območju Maribora raziskovali tla, podstrešni, stanovanjski in cestni prah ter trdne delce nakopičene v snegu in delce v zraku. Opredelili smo lastnosti obravnavanih materialov in geokemične značilnosti Maribora ter vpeljali analizo trdnih delcev v zraku s SEM/EDS. Prevladujoč mineral v tleh je kremen (geogen vpliv), v cestnem prahu dolomit (zimsko posipanje cest) in v podstrešnem prahu sadra, ki je najverjetneje sekundarnega nastanka. Analiza vsebnosti 65 elementov v tleh in vseh treh tipih prahov je pokazala, da se ti materiali po kemični sestavi medsebojno močno razlikujejo. Prevladujoč antropogen izvor smo v vseh materialih, z izjemo stanovanjskega prahu, pripisali Cd, Cu, Pb, Sb, Sn in Zn. Dodatno so v posameznih materialih pretežno antropogenega izvora še nekateri drugi PSE. Na dveh industrijskih območjih (Melje in Tezno) so vsebnosti PSE običajno najvišje, zato predvidevamo, da so večinoma posledica pretekle in sedanje kovinske industrije. V primerjavi s tlemi, so vsebnosti PSE višje v prahovih, kar je deloma posledica razlik v njihovem nastanku in v fizikalno-kemičnih lastnostih, vpliva antropogenih virov ter različnega zadrževalnega časa materialov. Podstrešni prah odraža zgodovinske vplive, cestni prah predvsem današnje vplive industrije in prometa ter stanovanjski prah vplive znotraj stanovanj. Z analizo prahov in delcev v snegu ter zraku s SEM/EDS smo ugotovili, da izmed delcev s PSE v vseh materialih prevladujejo oglati Fe-oksidi. Samo na industrijskem območju Melje se pojavljajo Cu-Zn ostružki, ki najverjetneje izvirajo iz livarne in Fe-Cr (Cu, Mn, Ni) ostružki, najverjetneje iz tovarne kovinskega pohištva ter livarne. Za Tezno so značilni predvsem visoki deleži Fe-oksidov in kroglastih Fe-oksidov, pogosto z nizkimi vsebnostmi Mn in drugih PSE. Glede na rezultate, kemična sestava stanovanjskega prahu odraža predvsem vire znotraj stanovanj in manj zunanje vplive. Izmed notranjih virov smo najbolj jasno prepoznali uporabo vžigalnikov v stanovanjih v katerih stanovalci kadijo, kar se odraža v visokih vsebnostih Ce, Fe in La ter pojavljanju Fe-Ce-La-O kroglic. Biodostopni deleži (BAF) PSE se močno razlikujejo med različnimi elementi, vzorci in materiali. V tleh, cestnem in podstrešnem prahu so večinoma večji v želodčni fazi kot v želodčno-črevesni. Za stanovanjski prah velja obratno. Med najbolj biodostopnimi PSE v želodčni fazi so Cd, Cu, Pb in Zn, katerih povprečni BAF je pogosto nad 40 %, ter v želodčno-črevesni As, Cd, Cu in Ni.
Ključne besede: urbana geokemija, trdni delci, potencialno strupeni elementi, biodostopnost, tla, podstrešni prah, stanovanjski prah, cestni prah, SEM/EDS
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 425; Prenosov: 145
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
Fitocenološka združba kot kazalnik občutljivosti gozdnih tal za vožnjo gozdarske mehanizacije
Gašper Ogrin, Raffaele Spinelli, Natascia Magagnotti, Velid Halilović, Matevž Mihelič, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z namenom ugotavljanja vpliva fitocenološke združbe na občutljivost gozdnih tal za vožnjo gozdarske mehanizacije smo v gozdovih GE Zaplana opravili 90 meritev profilov sekundarnih gozdnih prometnic. Vzorčenje je potekalo vzdolž linije, dolge 13,9 km. Povprečna globina kolesnic na profilih je znašala 5,7 cm. Najgloblje kolesnice smo zasledili v združbi Blechno-Fagetum (6,9 cm), plitvejše v združbi Galio rotundifolii-Abietetum (6,4 cm) in v združbi Hacquetio-Fagetum (5,6 cm) ter najplitvejše v združbi Omphalodo-Fagetum (5,3 cm). Na globino kolesnic značilno vpliva kategorija prometnice, in sicer najgloblje kolesnice nastajajo na glavnih vlakah (7,0 cm), sledijo stranske gozdne vlake (5,8 cm) ter sečne poti in pobegi (1,9 cm). Rezultati kažejo, da med sestoji različnih fitocenoloških združb in občutljivosti gozdnih tal ni statistično značilnih razlik, a menimo, da je smiselno s podobnimi raziskavami nadaljevati, saj bi v preteklosti izdelane podobne fitocenološke karte lahko bile osnova za pripravo in izvedbo okolju prijazne gozdne proizvodnje.
Ključne besede: gozdarstvo, zbijanje tal, gozdna tla, fitocenoza, globina kolesnic
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2020; Ogledov: 3609; Prenosov: 1094
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Naklon terena in poškodbe tal pri pridobivanju lesa
Anton Poje, Martin Ziesak, Matevž Mihelič, Boštjan Hribernik, Vasja Leban, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Naklon terena v kombinaciji s fizikalnimi lastnostmi strojev potencialno vpliva na poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. V raziskavi smo z analizo globine kolesnic na dveh objektih ter analizo podatkov programa iFOS ugotavljali vpliv naklona vlak in sečnih poti na globino kolesnic. Poleg tega smo proučili medsebojni vpliv naklona in dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na dopustnost sečnje in spravila s sodobnimi tehnologijami z okoljskega vidika. Rezultati kažejo, da globina kolesnic v realnih razmerah narašča z naklonom prometnic, vendar pa ta vpliv ni statistično značilen. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je z vidika poškodb tal gozdna proizvodnja brez večjih prilagoditev dopustna pri naklonih terena do 15 %. Po drugi strani pa lahko s prilagoditvami stroja, načina ter organizacije dela (npr. dela v ugodnih talnih razmerah, pri nizki vlažnosti tal, večjem deležu skeleta in humusa) gozdna proizvodnja poteka tudi na večjih naklonih terena.
Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1281; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
Delavnice s področja fitocenologije in pedologije za pripravo strokovnih izhodišč za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov območij
Valerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2020, strokovni članek

Povzetek: V letu 2019 smo v okviru Javne gozdarske službe v skupni organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije za gozdarje načrtovalce organizirali niz fitocenološko-pedoloških delavnic. Izvedli smo eno celodnevno teoretično delavnico v obliki predavanj in štiri terenske: za panonsko, primorsko, dinarsko in alpsko geografsko območje. Namen delavnic je priprava podlag strokovnih izhodišč na področju gozdnih rastišč, združb in gozdnih tal za izdelavo območnih gozdnogospodarskih načrtov za obdobje 2021%2030.
Ključne besede: fitocenologija, gozdna vegetacija, gozdna rastišča, gozdne združbe, rastiščni tip, gozdna tla, gozdnogospodarsko načrtovanje, prenos znanja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.04.2020; Ogledov: 1713; Prenosov: 577
.pdf Celotno besedilo (446,12 KB)

9.
Kemikalije v okolju in rak
2016, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci

Ključne besede: okoljski vplivi, hormonski motilci, tla, pitna voda, hrana, klimatske spremembe, zdravje, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 13.03.2020; Ogledov: 1624; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh