Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (temperatura) .

1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Poskus merjenja vplivov ravninskih gozdov na krajevno klimo - primer obdravskih ravnic
Aleksander Golob, 1990, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: ravninski gozd, klimatska funkcija gozda, omejek, gozdni pas, veter, temperatura
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Phase development and hydration kinetics of belite-calcium sulfoaluminate cements at different curing temperatures
Maruša Mrak, Nina Daneu, Sabina Dolenec, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The influence of different curing temperatures on the hydration of belite-calcium sulfoaluminate cement was investigated at 20, 40 and 60 °C. The hydration kinetics and the hydrated phase assemblages were studied by isothermal calorimetry, X-ray powder diffraction, differential thermal analysis and thermogravimetric analysis, as well as field emission scanning electron microscopy. The compressive strength development of the cement pastes was also determined. Results showed that, at early ages, hydration was faster and early compressive strength was higher at elevated temperatures than at ambient temperature. On the other hand, at late ages in cement pastes cured at 60 °C, the amount of ettringite decreased, leading to lower compressive strength, indicating that the degree of hydration was lower at higher temperatures. Moreover, at elevated temperatures prismatic ettringite crystals became smaller due to faster hydration. Other hydration products present were aluminium hydroxide, which is formed together with ettringite from the hydration of calcium sulfoaluminate and gypsum, and C–S–H which precipitates as a main hydration product of belite. Belite hydrated in a lesser amount, especially at 60 °C, when the lowest amount of C–S–H was observed.
Ključne besede: hydration, cement, temperature, belite, calcium sulfoaluminate, open access, hidratacija, cement, temperatura, belit, kalcijev sulfoaluminat
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Kinetika kristalizacije poliamida 6 : diplomsko delo
Andrej Felle, 2022, diplomsko delo

Ključne besede: poliamid 6, kinetika, kristalizacija, temperatura, DSC, diplomsko delo
Objavljeno v DiRROS: 30.03.2023; Ogledov: 571; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

6.
Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v Sloveniji
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3487; Prenosov: 2055
.pdf Celotno besedilo (1004,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih sprememb
Janez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 20.12.2019; Ogledov: 2571; Prenosov: 780
.pdf Celotno besedilo (388,92 KB)

9.
Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerju
Miha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.
Ključne besede: smrekov les, relativna zračna vlažnost, temperatura, glive modrivke, glive plesni
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2019; Ogledov: 2680; Prenosov: 789
.pdf Celotno besedilo (252,15 KB)

10.
Tipi ektomikorize pri sadikah bukve (Fagus sylvatica L.) v rizotronih
Ines Štraus, Marko Bajc, Tine Grebenc, Boštjan Mali, Hojka Kraigher, 2011, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Naravni procesi ali dejavnost človeka vplivajo na razmere v okolju, kar se zrcali v sestavi ektomikoriznih združb. V raziskavi smo želeli ugotavljati morebitne vplive več temperaturnih režimov zraka in tal (substrata) na pojavljanje in vrstno pestrost tipov ektomikorize na koreninskih vršičkih sadik bukve in v substratu. V ta namen smo analizirali pojavljanje tipov ektomikorize na sadikah bukve v rizotronih, izpostavljenih štirim temperaturnim razmeram v okolju: 1.) zrak 15-25 °C; 2.) zrak 15-25 °C v kombinaciji s hlajenim koreninskim sistemom za 5 °C; 3.) povišana temperatura zraka od 30-50 °C in 4.) zunanja (ambientalna) temperatura zraka v Ljubljani. Tipe ektomikorize smo identificirali s kombiniranim pristopom po anatomsko morfoloških znakih in z analizo molekularnih markerjev (ITS1-5.8S rDNK-ITS2 ribosomalna regija v rDNK). Na 51 koreninskih vršičkih 40 sadik smo identificirali 6 tipov ektomikorize. Pestrost ektomikoriznih tipov je bila največja pri razmerah blizu optimalnih za rast bukve. Po vrstni sestavi združbe ektomikoriznih gliv sta si najbolj podobna poskusa s temperaturo zraka15-25 °C z ali brez hlajenja koreninskega sistema. Najpogostejša ektomikorizna vrsta je bila Hebeloma sacchariolens, ki je bila tudi najpogosteje opažena vrsta na drobnih koreninah odmrlih sadik. Izbrane vrste ektomikoriznih gliv smo z metodo DGGE dokazali tudi v vseh analiziranih vzorcih substrata.
Ključne besede: sadike bukve, ektomikoriza, temperatura zraka, temperatura substrata, molekularni markerji, filogenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4816; Prenosov: 1976
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh