1. Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb (V4-2026) : končno poročilo2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: navadna bukev, gospodarjenje z gozdovi, hiranje, bolezni drevja, suša, škodljivci, podnebne spremembe, potencialna ogroženost, modeliranje, model naravne razširjenosti, poročila Objavljeno v DiRROS: 03.11.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 61
Celotno besedilo (6,45 MB) |
2. Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb (V4-2026) : Aktivnost 3.1: Vpliv suše na hiranje bukveNikica Ogris, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: suša, osutost bukove krošnje, vodni primanjkljaj, model, napoved Objavljeno v DiRROS: 03.11.2023; Ogledov: 193; Prenosov: 48
Celotno besedilo (600,36 KB) |
3. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-016 : vzorec št. 2022/00016 : namen testiranja: sum na: SušaNikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, rjavenje smrekovih iglic, Rhizosphaera pini, sušni stres, suša, smreka, Picea abies, fakultativni patogen Objavljeno v DiRROS: 22.04.2022; Ogledov: 545; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2021-382 : opis vzorca: LVG2021/00674: Juniperus, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2021/00675: Abies nordmanniana, les, lubje, sekanci, LVG2021/00676: Abies koreana, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2021/00677: Davidia involucrata, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2021/00678: Diospyros kaki, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2021/00679: Pinus heldreichii, listi : namen testiranja: LVG2021/00674: sum na: Gymnosporangium, LVG2021/00675: sum na: Neonectria neomacrospora, LVG2021/00676: sum na: Neonectria neomacrospora, LVG2021/00677: sum na: Fusarium, LVG2021/00678: sum na: Fusarium, LVG2021/00679: sum na: SušaNikica Ogris, Tašja Cvelbar, Špela Jagodic, Zina Devetak, Barbara Piškur, 2021, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Juniperus, brin, Abies nordmanniana, kavkaška jelka, Abies koreana, korejska jelka, Davidia involucrata, davidija, Diospyros kaki, kaki, Pinus heldreichii, munika, Gymnosporangium, Neonectria neomacrospora, Fusarium, suša, sušenje vej, sušenje sadik, nekroza Objavljeno v DiRROS: 26.11.2021; Ogledov: 600; Prenosov: 0 |
5. Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri CeljuTom Levanič, Hana Štraus, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo rast duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na produktivnem rastišču na Pečovniku pri Celju. Analizirane duglazije so bile nekoliko mlajše od smrek (67 proti 71 let) in so nekoliko bolje priraščale (4,57 mm proti 3,26 mm na leto). Podnebni odziv duglazije na produktivnem rastišču je bil zelo izrazit. Na debelinski prirastek so statistično značilno vplivale nadpovprečne temperature v februarju in marcu, ter nadpovprečne padavine v juliju. V primerjavi s smreko je podnebni odziv duglazije časovno stabilen in bistveno izrazitejši. Analiza značilnih let je pokazala, da so negativna značilna leta pri duglaziji vedno povezana z zelo hladnim vremenom v februarju in marcu, pozitivna pa z nadpovprečnimi temperaturami v istih dveh mesecih. Poletne padavine imajo pomembnejšo vlogo pri duglaziji le v zadnjih treh desetletjih, pred tem pa ne. To nakazuje, da na sicer zelo produktivnem rastišču nastaja potencialno pomanjkanje vode, kar lahko na dolgi rok, ob trendih podnebnih sprememb, vodi v sušni stres in slabšo rast duglazije. Ključne besede: podnebne spremembe, odziv na klimo, suša, debelinski prirastek, dendrokronologija Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 926; Prenosov: 303
Celotno besedilo (537,74 KB) |
6. Poročilo o preskusu št.: LVG 2021-236 : opis vzorca: Thuja occidentalis, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: Pozeba - spomladanskaNikica Ogris, 2021, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, Thuja occidentalis, klek, pozna pozeba, slana, spomladanska pozeba, suša, sušni stres Objavljeno v DiRROS: 23.09.2021; Ogledov: 506; Prenosov: 216
Celotno besedilo (996,99 KB) |
7. V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnjeNikica Ogris, Mitja Skudnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzročiteljev poškodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na M6 stalnih vzorčnih ploskvah (Nivo I) na sistematični mreži 16 % 16 km v obdobju 1993%2020. Rezultati kažejo, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgoročen linearen trend je pokazal, da se je povprečna osutost bukove krošnje povečala za 0,63 % na leto. Za trend povprečne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno sušno leto 2003, ko se je trend osutosti povečal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend večanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzročil drastično spremembo povzročiteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krošnje najbolje pojasnjevale poškodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povečale poškodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih človekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poškodbe zaradi žleda in posledično sanacije vidne še dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzročiteljev poškodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019%2020, so glive najpomembnejše povzročiteljice poškodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjšala poškodovanost bukve zaradi žuželk. Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo. Ključne besede: Fagus sylvatica, bukev, osutost krošnje, poškodovanost, podnebne spremembe, žledolom, suša Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1307; Prenosov: 359
Celotno besedilo (462,16 KB) |
8. Revno rastišče in navadno ohmelje (Loranthus europaeus) je prizadelo graden na Dularjevem bregu pri Zidanem mostuNikica Ogris, Tine Hauptman, Tom Levanič, Dušan Jurc, Barbara Slabanja, Boštjan Pihler, 2010, strokovni članek Ključne besede: suša, stres, navadno ohmelje, Loranthus europaeus, Quercus petraea, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1458; Prenosov: 891
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Sušenje sestoja rdečega bora nad Belco v letu 2015Nikica Ogris, Andreja Kavčič, 2015, strokovni članek Ključne besede: varstvo gozdov, rastišča, sylvestris, suša, Diplodia pinea, Armillaria, mraznica, kozliček, Cerambycidae, krasnik, Buprestidae Objavljeno v DiRROS: 28.07.2020; Ogledov: 1250; Prenosov: 876
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Poročilo o preskusu št.: LVG 2020-030 : opis vzorca: Picea abies, cela rastlina : namen testiranja: sum na: sušaNikica Ogris, 2020, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, fiziološka suša, sušni stres, manipulacija sadik, sadika, fakultativen parazit, endofit Objavljeno v DiRROS: 26.05.2020; Ogledov: 1461; Prenosov: 0 |