Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (suša) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Sušenje sestoja rdečega bora nad Belco v letu 2015
Nikica Ogris, Andreja Kavčič, 2015

Ključne besede: varstvo gozdov, rastišča, sylvestris, suša, Diplodia pinea, Armillaria, mraznica, kozliček, Cerambycidae, krasnik, Buprestidae
DiRROS - Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 864; Prenosov: 615
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje
Mitja Skudnik, Nikica Ogris, 2021

Povzetek: V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzročiteljev poškodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na M6 stalnih vzorčnih ploskvah (Nivo I) na sistematični mreži 16 % 16 km v obdobju 1993%2020. Rezultati kažejo, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgoročen linearen trend je pokazal, da se je povprečna osutost bukove krošnje povečala za 0,63 % na leto. Za trend povprečne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno sušno leto 2003, ko se je trend osutosti povečal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend večanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzročil drastično spremembo povzročiteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krošnje najbolje pojasnjevale poškodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povečale poškodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih človekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poškodbe zaradi žleda in posledično sanacije vidne še dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzročiteljev poškodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019%2020, so glive najpomembnejše povzročiteljice poškodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjšala poškodovanost bukve zaradi žuželk. Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukev, osutost krošnje, poškodovanost, podnebne spremembe, žledolom, suša
DiRROS - Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 498; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (462,16 KB)

7.
8.
Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri Celju
Hana Štraus, Tom Levanič, 2021

Povzetek: Analizirali smo rast duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na produktivnem rastišču na Pečovniku pri Celju. Analizirane duglazije so bile nekoliko mlajše od smrek (67 proti 71 let) in so nekoliko bolje priraščale (4,57 mm proti 3,26 mm na leto). Podnebni odziv duglazije na produktivnem rastišču je bil zelo izrazit. Na debelinski prirastek so statistično značilno vplivale nadpovprečne temperature v februarju in marcu, ter nadpovprečne padavine v juliju. V primerjavi s smreko je podnebni odziv duglazije časovno stabilen in bistveno izrazitejši. Analiza značilnih let je pokazala, da so negativna značilna leta pri duglaziji vedno povezana z zelo hladnim vremenom v februarju in marcu, pozitivna pa z nadpovprečnimi temperaturami v istih dveh mesecih. Poletne padavine imajo pomembnejšo vlogo pri duglaziji le v zadnjih treh desetletjih, pred tem pa ne. To nakazuje, da na sicer zelo produktivnem rastišču nastaja potencialno pomanjkanje vode, kar lahko na dolgi rok, ob trendih podnebnih sprememb, vodi v sušni stres in slabšo rast duglazije.
Ključne besede: podnebne spremembe, odziv na klimo, suša, debelinski prirastek, dendrokronologija
DiRROS - Objavljeno: 29.10.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (537,74 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh