Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Zaradi potrebe po vse večji humanizaciji dela in vsesplošnem pomanjkanju delavcev, se povečuje delež strojne sečnje in spravila lesa tudi na strmih terenih. Analizirali smo možnost uporabe različnih tehnoloških rešitev za delo na strmih terenih. Nabor in vrednotenje tehnoloških rešitev smo povzeli po nemški raziskavi (Findeisen, 2008). Na podlagi primerjave razpoložljivih modelov tehnoloških rešitev smo v prvi fazi izmed 19 izbrali pet modelov: 1) stroj za sečnjo in zgibni polprikoličar, 2) stroj za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 3) model z motorno žago, strojem za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 4) model v kombinaciji žičnice in motorne žage ter 5) sedlasti traktor s procesorsko glavo. Dodali smo še model 6) model z motorno žago, strojem za sečnjo z vitlom za povečanje oprijema in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, ker je bil v preteklosti že uporabljen na izbranem delovišču. Glede na razmere na konkretnem delovišču smo izbranim modelom prve faze ocenili njihovo primernost po treh vidikih (ergonomski, okoljski in ekonomski). Za izbrane modele smo izračunali strošek dela, kjer smo upoštevali popravke cene dela, ki izhajajo iz razmer za izvedbo del na delovišču. Rezultati so pokazali, da je za analizirano delovišče najprimernejši model 6, ki omogoča sečnjo debelih dreves na velikih naklonih in izvedbo del na vsej površini delovišča. Medsebojna primerjava različnih tehnoloških rešitev in posledično izbor najbolj primernega tehnološkega modela v danih razmerah je sicer pilotna, a jo ocenjujemo kot koristno pomoč pri načrtnem in uspešnem uvajanju sodobnih tehnologij v slovensko gozdarstvo.
Ključne besede: strojna sečnja, spravilo lesa, vitel za povečanje oprijema, strmi tereni, ergonomski vpliv, okoljski vpliv
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2025; Ogledov: 524; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,73 MB)

Ključne besede: gozdarska mehanizacija, vitli, strojna sečnja
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 962; Prenosov: 1141
Celotno besedilo (7,32 MB)

Ključne besede: sečnja, Smallwood, redčenje, stroj za sečnjo, gozdarstvo, gozdovi, letvenjak, strojna sečnja
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2022; Ogledov: 1751; Prenosov: 524
Celotno besedilo (2,78 MB)

Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic.
Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 5571; Prenosov: 1279
Celotno besedilo (300,26 KB)

Povzetek: Prikazani so rezultati študije potencialov prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti v procesu pridobivanja lesa z vidika učinkovitosti rabe tehnologije kratkega lesa. Učinkovita raba tehnologije kratkega lesa je povezana predvsem s količinsko in prostorsko koncentracijo sečenj, kar je velik problem pri večini slovenskih gozdov v zasebni lasti s prevladujočo drobno posestno strukturo. Velikostna struktura slovenske zasebne gozdne posesti je obravnavana z vidika kriterijev za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa, ki jih uporabljajo v tujini, kjer je ta tehnologija že uveljavljena. Izdelali smo model, ki glede na razdrobljenost posesti, število lastnikov in gozdnih fondov teoretično vrednoti možnosti prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti oz. parcel, ki zadostijo pogojem za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa. Zza sedanje in modelno stanje smo analizirali različice z vidika izvedbe pridobivanja lesa in kazalce njene učinkovitosti pri potencialnem skupnem nastopanju v procesu realizacije možnih sečenj. Po gozdnogospodarskih območjih so obravnavane razlike med sedanjim in modelnim stanjem združene zasebne gozdne posesti po kazalcih števila lastnikov, količin in intenziteti možnih sečenj, velikosti delovišč oz. blokov za izvedbo sečenj s tehnologijo kratkega lesa. Med kazalci učinkovitosti rabe sodobnih tehnologij pa so analizirani časi za premik strojev in stroški sečnje glede na vrednosti obravnavanih kriterijev.
Ključne besede: strojna sečnja, zasebni gozdovi, učinkovitost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6057; Prenosov: 2152
Celotno besedilo (1,72 MB)