31. |
32. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-188 : opis vzorca: Alnus glutinosa, cela rastlina : namen testiranja: sum na: Phytophthora alniNikica Ogris, Barbara Piškur, Zina Devetak, Špela Jagodic, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, črna jelša, Alnus glutinosa, sadika, Melanconis alni, Diaporthe rudis, Didymella sp., Alternaria sp., Paraphaeosphaeria neglecta, endofit, oslabelost sadik, stres
Objavljeno v DiRROS: 26.11.2019; Ogledov: 2010; Prenosov: 0 |
33. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-164 : opis vzorca: Picea abies, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: sum na: glivaNikica Ogris, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, Picea abies, rjavenje smrekovih iglic, Rhizosphaera kalkhoffii, stres, fakultatitvni parazit, smrekov zavijač, Epinotia tedella
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2019; Ogledov: 1849; Prenosov: 84 |
34. |
35. |
36. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-015 : opis vzorca: 11179573: Feromonska vaba, vektor, 11179580: Feromonska vaba, vektor, 11179641: Feromonska vaba, vektor, 11179634: Feromonska vaba, vektor, 11179627: Feromonska vaba, vektor, 11179610: Feromonska vaba, vektor, 11179603: Feromonska vaba, vektor, 11179597: Feromonska vaba, vektor : namen testiranja: sum na: 11179573: sum na: Fusarium circinatum, 11179580: sum na: Fusarium circinatum, 11179641: sum na: Fusarium circinatum, 11179634: sum na: Fusarium circinatum, 11179627: sum na: Fusarium circinatum, 11179610: sum na: Fusarium circinatum, 11179603: sum na: Fusarium circinatum, 11179597: sum na: Fusarium circinatumMaarten De Groot, Barbara Piškur, Zina Devetak, Špela Jagodic, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, Fusarium circinatum, Gibberella circinata, borov smolasti rak, bor, Pinus, feromonske vabe, karantenski škodljivi organizmi, sušni stres
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2019; Ogledov: 2148; Prenosov: 125
Gradivo ima več datotek! Več... |
37. Poročilo o preskusu št.: LVG 2019-010 : opis vzorca: Fagus sylvatica, les, lubje, sekanci : namen testiranja: sum na: Biscogniauxia nummulariaDušan Jurc, Barbara Piškur, Peter Smolnikar, Nikica Ogris, 2019, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, pooglenitev bukve, Biscogniauxia nummularia, novčičasta skorjoderka, bukev, Fagus sylvatica, endofiti, sušni stres
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2019; Ogledov: 2390; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
38. |
39. Nekatere značilnosti pojava umiranja smreke in njenega prirastnega odzivanja na imisijske streseFranc Ferlin, 1991, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdovi, smreke, propadanje gozdov, imisijski stres, propadanje smreke, imisijska odpornost, širina branik, podnebne spremembe, dendrokronologija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4390; Prenosov: 1904
 Celotno besedilo (2,21 MB) |
40. Učinek ultravijoličnega sevanja na smreko (Picea abies (L.) Karst) in posledice za gorski gozdni ekosistemTadeja Trošt Sedej, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rastline, ki uspevajo v gorah, so pogosto izpostavljene stresnim razmeram, predvsem povečani jakosti sevanja UV-B, skrajnim temperaturnim razmeram ter pomanjkanju vode in hranil. Odziv smreke na okoljske razmere je kompleksen. Pri enoletnih iglicah v visokogorju smo izmerili manjšo fotokemično učinkovitost in vsebnost klorofilov, kar kaže na občutljivost mladih iglic, kjer zaščitni mehanizmi še niso dokončno razviti. Pri starejših iglicah razlika ni bila več statistično značilna, zato sklepamo, da se poškodbe v drugem in tretjem letu preprečijo ali popravijo. Pri dveletnih iglicah smreke z visokogorskega rastišča je bil dihalni potencial značilno manjši in vsebnostUV-B absorbirajočih snovi značilno večja, kar pojasnjujemo s tem, da so dveletne iglice z visokogorskega rastišča med tremi starostnimi razredi najbolj odporne proti UV-B sevanju. Iz rezultatov sicer ne moremo sklepati, v kolikšni meri je k odzivu rastline prispeval posamezni stresni dejavnik, vendar lahko trdimo, da je smreka razmeroma dobro prilagojena na velike jakosti UV-B sevanja in stresne razmere, kakršne vladajo v visokogorju.
Ključne besede: smreka, Picea abies, drevesa, UV-B sevanje, fotokemična učinkovitost, ETS, UV-B absorbirajoče snovi, vsebnost klorofila, višinski gradient, visokogorsko rastišče, stres
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4586; Prenosov: 1832
Celotno besedilo (313,35 KB) |
