11. Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4562; Prenosov: 1933
 Celotno besedilo (462,90 KB) |
12. Pregled in analiza izbranih podatkovnih zbirk ter predmetnih oznak za področje lesarskih znanosti in tehnologijeTomaž Bartol, 2007, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uporabniki morajo znati identificirati najrelevantnejše vire kakovostnih znanstvenih in tehničnih informacij. Razumeti morajo strukturo zbirk, iskalne tehnike, kontroliran besednjak, terminologijo in klasifikacijske sheme. V članku podajamo glavne značilnosti bibliografskih podatkovnih zbirk (Agricola,Agris, Cab Abstracts (CABI), Compendex, Inspec, Iconda), statističnih zbirk (Eurostat, Faostat) in zbirk tehničnih dokumentov - standardov in patentov (ISO, WIPO) glede na značilnosti lesarstva oz. predelave gozdnih proizvodov. Opisane so razlike v posameznih iskalnih poljih in iskalna načela (platforme, Boolovi logični operatorji, predpone, pripone, znaki za krajšanje ali maskiranje). Posebno pozornost namenjamo predmetnim oznakam: ožje ključne besede (Descriptors, Heading Words, Controlled Terms, Keywords) in širše predmetne kategorije (Subject Categories, Concept Codes, CABI Codes, Classification Codes). Podani so seštevki besed oz. indeksnih gesel ali pojmov z najvišjo pojavnostjo. S tem pregledom želimo spodbuditi rabo dodatnih podatkovnih zbirk ter rabo strukturiranih besednjakov, kar naj se izrazi v boljših iskalnih rezultatih.
Ključne besede: lesarstvo, predelava gozdnih proizvodov, podatkovne zbirke, kontrolirani besednjaki, predmetne oznake, indeksiranje, standardi, patenti, statistika
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4620; Prenosov: 2003
Celotno besedilo (488,48 KB) |
13. Statistična analiza prometnih nesreč in nekaterih drugih sekundarnih podatkov s področja prometne varnosti v Sloveniji : v obdobju 2001-2013Bogomil Brvar, 2014, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Število prometnih nesreč smrtnim izidom se je leta 2013 v primerjavi z letom 2001 več kot prepolovilo, indeks znaša 47,7, v absolutnih številka to pomeni 243 prometnih nesreč leta 2001 in 116 leta 2013. Še bolj se je zmanjšalo število smrtno ponesrečenih oseb. Indeks 2013/2001 znaša 44,6, v absolutnih številkah to pomeni 125 umrlih leta 2013 v primerjavi z 278 umrlimi v letu 2001.
Ključne besede: prometna varnost, prometne nesreče, statistika, analize
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2015; Ogledov: 8195; Prenosov: 944
Celotno besedilo (1,54 MB) |
14. Merjenje kriminaliteteBogomil Brvar, 2013, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Pojem kriminal je po vrsti pojavnih oblik, ki jih obsega, relativen, je vezan na prostor in čas. Čeprav gre za najstarejši pojem, s katerim so ljudje skozi zgodovino poimenovali prepovedana ali nezaželena dejanja posameznikov ali skupin, gre za dejanja, ki jih v največji meri označuje lastnost storilec-žrtev. Prepovedanost je bila izražena na različne načine, zapisana v zakoniku skupaj s kaznijo, ki je doletela storilca in neredko tudi ţrtev, ali pa (vse)splošno moralno obsodbo (Cassel & Bernstein, 2001). Izrazita relativnost pojma kriminal izhaja iz dejstva, da so kazenske zakonike pogosto pisali tudi tisti, ki bi jih v drugem, récimo temu v pravičnem svetu, uvrstili med storilce.
Ključne besede: kriminaliteta, Slovenija, statistika
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2015; Ogledov: 8385; Prenosov: 1082
Celotno besedilo (1,51 MB) |
15. Uporaba informacijske tehnologije, kibernetska kriminaliteta in varstvo osebnih podatkov : rezultati spletne anketeAleš Završnik, 2014, elaborat, predštudija, študija Povzetek: V okviru podoktorskega raziskovalnega projekta Tehnično okrepljeno nadzorovanje in boj zoper kriminaliteto: etični, pravni in kriminološki vidiki porajajočih se detekcijskih in nadzornih tehnologij, ki ga je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost (št. Z5-4025) v obdobju med 7.2011 in 6.2013, je bila na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot nosilni raziskovalni organizaciji, opravljena empirična študija o uporabi informacijske tehnologije, o kibernetski kriminaliteti in varstvu osebnih podatkov. Ciljna skupina anketiranja so bili študentje in dijaki srednjih šol v različnih regijah Slovenije.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kibernetska kriminaliteta, varstvo osebnih podatkov, statistični pregled, spletne ankete, statistika, Slovenija, raziskave
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2015; Ogledov: 6710; Prenosov: 1218
Celotno besedilo (25,15 MB) |
