Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (statistična analiza) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Statistična analiza izgovora črke l v Slovenskem oblikoslovnem leksikonu Sloleks
Jaka Čibej, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Dvoumnost izgovora črke l v položaju pred soglasniškim grafemom (polža, alge, volilca) predstavlja problem v grafemsko-fonemski pretvorbi za slovenščino in kljub večkratni obravnavi v slovenskih jezikovnih virih še vedno ni razrešena. Zaradi pomanjkanja empiričnih strojno berljivih podatkov o izgovoru rojenih govorcev in govork smo ročno označili množico približno 6.000 leksemov (in njihovih pregibnih oblik) iz Slovenskega oblikoslovnega leksikona Sloleks glede na izgovor (/l/, /u̯/ ali variantno) ter opravili statistično analizo, ki razkrije najbolj problematične točke. Izsledki bodo v pomoč pri razvoju modela, ki napoveduje izgovor črke l pred soglasniškim grafemom.
Ključne besede: izgovor črke l, grafemsko-fonemska pretvorba, oblikoslovni leksikon, slovenščina, statistična analiza
Objavljeno v DiRROS: 07.01.2026; Ogledov: 126; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove : nacionalna javnomnenjska raziskava
Anže Japelj, Špela Planinšek, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni smo zbrali podatke o rekreacijskih navadah Slovencev, njihovi zaznavi pomembnosti izbranih dobrin in storitev gozda ter podpori prostemu vstopu v gozdove. S spletnim anketiranjem smo zbrali odgovore 801 posameznika, vzorca, ki je za populacijo polnoletnih Slovencev po starostni in spolni strukturi reprezentativen za celotno populacijo. S pomočjo preproste frekvenčne analize smo določili najbolj (sprehod in pohod) in najmanj (lov) pogoste aktivnosti v gozdu. Pri pomembnosti dobrin in storitev gozda smo razkrili znatno raznolikost preferenc in opredelili, da sta v primeru uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev gozda po dve skupini anketirancev, ki jim pripisujeta različen pomen, v primeru kulturnih storitev pa so štiri skupine. Le-te smo dodatno opredelili s pomočjo socio-demografskih značilnosti. Ugotovili smo tudi, da obstaja večinska podpora prostemu vstopu v gozd, vendar se zmanjšuje pri tistih, ki živijo v manjših naseljih, in tistih, ki imajo več gozda.
Ključne besede: anketiranje, dobrine in storitve gozda, javno mnenje, rekreacija v gozdu, multivariatna statistična analiza, Slovenija, gozdovi, rekreacijski gozdovi, gozdne funkcije
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2018; Ogledov: 4563; Prenosov: 1257
.pdf Celotno besedilo (284,64 KB)

Iskanje izvedeno v 1.08 sek.
Na vrh