1. Posredniška vloga slovarskih del 16. stoletja pri ohranjanju besedne zapuščine čakavca Jurija Juričiča v slovenskem knjižnem jezikuAlenka Jelovšek, Andreja Legan Ravnikar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je analizirano vprašanje posredniške vloge Registra v Dalmatinovi Bibliji in Megiserjevih večjezičnih slovarjev pri kontinuiteti besed, v slovenščini prvič izpričanih v Juričičevi postili, v slovenskem knjižnem jeziku. Pregled gradiva starejših slovenskih slovarjev je pokazal, da Register v Dalmatinovi Bibliji ni odigral posebne vloge niti pri vključitvi Juričičevih besed v Megiserjeva slovarja niti pri njihovi vključitvi v slovarje iz kasnejših obdobij jezikovne zgodovine; besede, ki so izpričane tudi v Megiserjevih slovarjih, pa izkazujejo večjo kontinuiteto.
Ključne besede: Jurij Juričič, Register v Dalmatinovi Bibliji, Hieronymus Megiser, starejši slovenski slovarji, leksikalna kontinuiteta
Objavljeno v DiRROS: 08.02.2026; Ogledov: 506; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (332,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Ocena prehranskega stanja starejših v socialnovarstvenem zavoduNika Urh, Katarina Babnik, Doroteja Rebec, Tamara Poklar Vatovec, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Eden od dejavnikov kakovosti življenja starejših v socialnovarstvenem zavodu je prehrana. Namen raziskave je bil proučiti prehransko stanje in ponuditi predloge za izboljšanje prehrane starejših v socialnovarstvenem zavodu. Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna opisna metoda raziskovanja. Analizirani so bili dnevni jedilniki v socialnovarstvenem zavodu in na vzorcu starejših (n = 48) izvedena analizo dejanskega vnosa hranil in prehranskega statusa. Prehransko stanje je bilo ugotovljeno na podlagi indeksa telesne mase in vprašalnika Mini prehranski pregled. Vključeni v raziskavo so imeli prehrano, pri kateri dietne prilagoditve niso bile potrebne. Rezultati: Povprečna energijska vrednost ponujenih jedilnikov je znašala 8457 kJ (2021 kcal) na dan, 17 hranil je odstopalo od priporočil. Moški (M) in ženske (Ž) se statistično pomembno razlikujejo v deležu ostanka maščob (%M = 16 %, %Ž = 24 %; p = 0,036), holesterola (%M = 15 %, %Ž = 26 %; p = 0,035), vitamina D (%M = 15 %, %Ž = 27 %; p = 0,017) in vitamina B12 (%M = 17 %, %Ž = 25 %; p = 0,016). Indeks telesne mase je pokazal, da nihče od starejših, ki so bili vključeni v raziskavo, ni bil podhranjen ali v kategoriji debelost III. stopnje. Diskusija in zaključek: Raziskava je potrdila potrebo po sistematičnem spremljanju kakovosti prehrane starejših v socialnovarstvenih zavodih. Da bi starejšim zagotovili ustrezno prehransko oskrbo, je potrebno sodelovanje medpoklicnega tima s starejšimi in njihovimi družinskimi člani.
Ključne besede: starejši, jedilniki, institucionalna oskrba, prehranska ogroženost
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 151
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Komunikacija in kakovost odnosov med medicinsko sestro in starostniki v patronažnem varstvuAnica Perušek, Joca Zurc, Brigita Skela-Savič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: V zdravstveni negi starostnikov sta komunikacija in z njo povezan odnos do starih ljudi zelo pomembna dejavnika kakovostne zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ugotoviti smo želeli zadovoljstvo starih ljudi v zdravstveni oskrbi ter njihovo vključevanje v proces odločanja v zdravstveni negi. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Izvedena je bila terenska raziskava, podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom,ki je vseboval 28 vprašanj. Vzorec je sestavljalo 110 starostnikov, ki so bili izbrani na način priročnega vzorca, stari so bili med 65 in 100 let in so živeli v domačem okolju. Podatke so zbrale patronažne medicinske sestre ob kurativnih in preventivnih obiskih v januarju in februarju 2012. Podatki so bili obdelani s pomočjo opisne statistike, enofaktorske analize variance in testa hi-kvadrat. Rezultati: V največjem delu so anketiranci navedli, da lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo (42,7 %), v 30,9 % pa kot slabo. Rezultati so pokazali statistično pomembno razliko med oceno zdravja anketirancev (p = 0,028) in željo anketirancev o vključevanju v odločanje (p = 0,028). Rezultati pokažejo, da med starostnimi skupinami anketirancev ni statistično pomembnih razlik pri spremenljivkah vljudnost in prijaznost (p = 0,316), poznavanje osebnega, socialnega in kulturnega ozadja starostnikov (p = 0,345), želje anketirancev, da se obisk neprekinja s telefonskimi pogovori (p = 0,195) in vključevanje anketirancev v odločanje pri zdravstveni negi (p = 0,836). Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi starejših ljudi na domu je pomemben dejavnik komunikacija in kakovost odnosov patronažnih medicinskih sester do anketirancev. Rezultati so lahko podlaga za izboljševanje zdravstvene nege starejših ljudi na domu.
Ključne besede: starejši ljudje, medicinske sestre, patronažna služba, odločanje, odnosi, zdravstvena nega
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 221; Prenosov: 0 |
4. Nasilje nad starejšimi slabega zdravja v domačem okolju in domovih starejših občanovAna Habjanič, Danijela Lahe, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Nasilje nad starejšimi se je v preteklosti že pogosto raziskovalo, vendar je raziskav še vedno premalo, da bi se lahko določil obseg problema. Slabše raziskana je tudi skupina starejših slabega zdravja, ki živijo v domovih starejših občanov. V literaturi se domneva, da so starejši slabega zdravja bolj varni v domovih starejših občanov kot v domačem okolju, saj storilci izhajajo pretežno iz ožjih družinskih krogov. Namen raziskave je opredeliti nasilje nad starejšimi in ga primerjati skupini starejših živečih vdomačem okolju in v domovih starejših občanov. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov. Preiskovanci so bilistarejši občani (starosti 65 let ali več), odvisni v osnovnih življenjskihaktivnostih (n=202). Rezultati: Rezultati so pokazali, da so starejši slabega zdravja bolj ogroženi v domačem okolju kot v domovih starejših občanov. V domačem okolju se je ugotovilo večje tveganje za pojav fizičnega in ekonomskega nasilja. Preiskovanci v domačem okolju so navedli 43,9 % fizičnega in 81,6 % ekonomskega nasilja, preiskovanci v domovih starejših občanov 9,6 % fizičnega in 34,6 % ekonomskega nasilja. Tudi v primeru psihičnega nasilja se je pokazala statistično pomembna razlika, vendarodstotna razlika ni bila tako zelo očitna (93,9 % v domačem okolju in 63,5 % v domovih starejših občanov). Diskusija in zaključki: Rezultati raziskave podpirajo splošno prepričanje, da so starejši slabega zdravja bolj varni v institucionalnem varstvu, še posebej pred fizičnim in ekonomskim nasiljem. Patronažne medicinske sestre bi morale posvetiti posebej veliko pozornost temu, v kakšnih družinskih razmerah živijo starejši ljudje, ki so odvisni v osnovnih življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: starejši, slabotnost, psihično nasilje, fizično nasilje, ekonomsko nasilje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 325; Prenosov: 0 |
5. Religioznost v povezavi z duševnim zdravjem starejših osebdejavniki politične aktivnosti medicinskih sester : pregled literatureLilija Simonič, Tatjana Ribič, Mateja Lorber, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in sooča s posledicami staranja družbe. Mnogi starejši uporabljajo verske dejavnosti kot način spoprijemanja s stresom, ki jim lahko predstavljajo podporo ter vir smisla in upanja. Namen tega pregleda je bil ugotoviti, kakšna je povezava med religioznostjo na duševnim zdravjem starejših oseb.Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect, SAGE. Potek izbora literature je bil narejen po smernicah PRISMA, pri vključenih raziskavah je bila ocenjena kakovost, ugotovitve pa so bile povzete opisno.Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovane so bile tri glavne teme: (I) pozitiven vpliv religioznosti, (II) negativen vpliv religioznosti ter (III) verske dejavnosti kot intervencijska podpora. Religioznost in verske dejavnosti lahko delujejo zaščitno, če so povezane s podporo, zdravimi vedenji in občutkom varnosti, ali pa predstavljajo oviro, če temeljijo na strahu in odvračanju od strokovne pomoči.Diskusija in zaključek: Nekatere verske dejavnosti (molitev, odpuščanje in druge intervencije) pomembno vplivajo in duševno zdravje. Te dejavnosti lahko starejšim osebam prinesejo razbremenitev, občutek miru, okrepijo socialno mrežo ter vitalnost. Verske dejavnosti lahko imajo podporno vlogo pri zdravljenju določenih duševnih težav, vendar je nujno, da posameznik sodeluje in se strinja z vključevanjem teh vidikov v načrt zdravstvene nege ter da izvajalci zdravstvene nege to upoštevajo v celostnem pristopu v okviru zdravstvene nege.
Ključne besede: starejši odrasli, duhovnost, verovanje, psihološko blagostanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 362; Prenosov: 300
Celotno besedilo (220,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Intervencije medicinskih sester za izboljšanje adherence pri starejših odraslih v domačem okolju : integrativni pregled literatureMelita Peršolja, Helena Skočir, Ester Benko, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Starajoče se prebivalstvo in porast kroničnih obolenj povečujeta uporabo zdravil, vendar je adherenca pri zdravljenju z zdravili pri starejših odraslih, ki živijo doma, slabo raziskana. Namen raziskave je predstaviti dejavnike adherence in preučiti vlogo medicinskih sester pri preprečevanju ter zmanjševanju neadherence v domačem okolju.Metode: Pregledali smo literaturo v zbirkah Medline, CINAHL, Cochrane Library, PubMed, ScienceDirect, Web of Science, Wiley in ProQuest z uporabo iskalnih pojmov: aged, home health care, medication adherence, nurse. Pregledali smo recenzirane objave od leta 2000 do 2025. V analizo smo vključili enaindvajset raziskav, ocenili njihovo kakovost (s standardi STROBE in COREQ) in izvedli tematsko analizo vsebine.Rezultati: Po analizi smo poudarili več področij, ki jih medicinske sestre obravnavajo pri obravnavi neadherence: izobraževanje pacientov, motivacija, spodbujanje k uporabi pripomočkov, vključevanje in sodelovanje z drugimi strokovnjaki.Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo osrednjo vlogo pri identifikaciji in obravnavi neadherence v zdravljenju z zdravili pri starejših odraslih, ki živijo v domačem okolju. Njihove intervencije morajo biti prilagojene posameznikovim potrebam, zahtevam terapije in graditi na strokovnih kompetencah. Zaradi razpršenih rezultatov in omejenih dokazov o učinkovitosti intervencij so potrebne nadaljnje raziskave za razvoj optimalnih, na dokazih temelječih načinov v zdravstveni negi.
Ključne besede: adherenca za zdravila, zdravstvena nega, aktivnosti, patronažna obravnava, domače okolje, starejši odrasli
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 367; Prenosov: 296
Celotno besedilo (225,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Upad delovne sposobnosti pri starejših medicinskih sestrah : pregled literatureBojana Sečnjak, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Delovna sposobnost starejših medicinskih sester je pogosto povezana s stresom in izgorelostjo na delovnem mestu, zahtevnostjo delovnega mesta in pogoji dela. Namen pregleda literature je bil raziskati dosedanje ugotovitve s področja raziskovanja delovne sposobnosti starejših medicinskih sester. Metode: Pregled literature s področja delovne sposobnosti starejših medicinskih sester je bil izveden na podlagi vsebinske analize znanstvenih člankov, ki so bili objavljeni med letoma 2012 in 2022. Iskanje je potekalo od januarja do junija 2022. Pregledani in analizirani so bili članki, ki so polno dostopni v bibliografskih bazah podatkov PubMed, ScienceDirect, Cochrane library in Google Scholar. Rezultati: Identificiranih je bilo 1181 člankov s področja delovne sposobnosti starejših medicinskih sester. V končno analizo delovne sposobnosti starejših medicinskih sester je bilo vključenih osem člankov. Pregled dosedanjih ugotovitev s področja delovne sposobnosti medicinskih sester je razdeljen na tri področja: 1) delovna sposobnost in izgorelost, 2) delovna sposobnost in delovno okolje ter 3) delovna sposobnost in model izbire, optimizacije in kompenzacije. Diskusija in zaključek: Delovna sposobnost se s starostjo pri medicinskih sestrah manjša. Na podlagi ugotovitev v pregledani literaturi lahko sklepamo, da je delovna sposobnost starejših medicinskih sester slabo raziskana. Pregled literature predstavlja izhodišče za druge raziskovalce na področju zdravstvene nege in razvoja zaposlenih, saj se populacija zaposlenih medicinskih sester stara, delovni pogoji poklica pa so zelo zahtevni.
Ključne besede: zdravstvena nega, staranje, starejši zaposleni
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 289; Prenosov: 228
Celotno besedilo (207,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših odraslih v domačem okolju : pregled literatureGregor Juder, Aleksandra Jančič, Barbara Kegl, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti opravlja oceno tveganja za padce pri starejših odraslih in svetuje o ustreznih ukrepih za preprečevanje padcev doma. Namen raziskave je bil raziskati najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev in najpogostejše dejavnike tveganja za padce v domačem okolju.Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in SAGE s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Iskanje literature je potekalo od aprila do oktobra 2019. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili priporočila PRISMA. Rezultati: Izmed 347 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 izvirnih znanstvenih člankov in pregledov literature. En članek smo razvrstili v nivo 1, deset pa v nivo 4. Identificirane so bile glavna kategorija »padci pri starejših odraslih« in tri podkategorije: »pogostost padcev«, »dejavniki tveganja« in »ukrepi za preprečevanje padcev«. Pri odraslih, starejših od 65 let, smo ugotovili veliko dejavnikov, ki prispevajo k večjemu tveganju za padce, ter tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju. Diskusija in zaključek: Padci imajo lahko zdravstvene, socialne in ekonomske posledice na ljudi in družbo, zato je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti izredno pomembno, saj je taka obravnava kakovostna, celostna in varna. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s starejšimi odraslimi v domačem okolju.
Ključne besede: nevarnost padcev, starejši, preventiva, patronažno varstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 221; Prenosov: 136
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Strokovna podpora neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju : integrativni pregled literatureRok Drnovšek, Marija Milavec Kapun, Andreja Kvas, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Starejši odrasli v domačem okolju pogosto potrebujejo pomoč neformalnih oskrbovalcev, katerih vloga postaja pomembna pri zagotavljanju oskrbe na domu. Namen pregleda literature je ugotoviti možne načine za izboljšanje strokovne podpore neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih.Metode: Opravljen je bil integrativni pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in PubMed Central®. V kvalitativno analizo je bila vključena literatura, osredotočena na intervencije, ki so zajemale aktivnosti zdravstvene nege za podporo neformalnim oskrbovalcem starejših odraslih v njihovem domačem okolju oziroma domačem okolju njihovih oskrbovancev.Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih deset izvirnih znanstvenih člankov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Med analizo je bilo oblikovanih devet kategorij, ki opisujejo potrebe neformalnih oskrbovalcev in značilnosti zaznanih intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem.Diskusija in zaključek: Pomembne značilnosti intervencij za podporo neformalnim oskrbovalcem v domačem okolju so prilagojenost posamezniku, fleksibilnost in promocija aktivne vloge neformalnih oskrbovalcev. Pri načrtovanju in implementaciji teh intervencij je treba izhajati iz potreb neformalnih oskrbovalcev. Prav tako je pomembno, da se predhodno zagotovi izobraževanje in usposabljanje izvajalcev intervencij.
Ključne besede: oskrba na domu, zdravstvena nega, starejši odrasli, laična oskrba, opolnomočenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 256; Prenosov: 92
Povezava na datoteko |
10. |
