1. |
2. Priprava predloga metodologije in navodil za presojo vpliva posega na stanje morskih voda : poročilo o izvedenem delu, Pregled nacionalnih smernic in predpisov s področja upravljanja z vodami ter pregled pristopov presojanja vplivov v znanstveni literaturi in morebitnih obstoječih praks v drugih EU državahVesna Flander-Putrle, Katja Klančnik Židan, Rožle Kaučič, Martina Orlando-Bonaca, Domen Trkov, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: upravljanje z vodami, biološki elementi kakovosti, stanje, morje, predpisi
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2026; Ogledov: 587; Prenosov: 0 |
3. Pomen makrofitov v jezerskem ekosistemuRebeka Šiling, Mateja Germ, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V preglednem članku povzemamo temeljne značilnosti makrofitov v jezerskem ekosistemu. Makrofiti so povezovalni člen med sedimentom, vodo in ozračjem. Vodne rastline vplivajo na zgradbo habitata, prav tako pa so vir avtohtonih snovi, ki so osnova za prehranjevalni splet. Rast vodnih rastlin je odvisna od mnogih okoljskih dejavnikov, ki so med seboj povezani - svetloba, temperatura, vodni tok, globina ipd. Za prehod od velike kalnosti do prosojnosti vode v jezeru sta značilni spremembi v prevladi skupin primarnih producentov in vrst v celotnem prehranjevalnem spletu, kjer namesto prevladujočega fitoplanktona postanejo prevladujoči primarni producenti submerzni makrofiti ali perifitonske alge. Makrofiti so pomembni tudi za vrednotenje človekovega vpliva na jezerski ekosistem ter posredno pri izvajanju upravljavskih načrtov za vode.
Ključne besede: makrofiti, jezera, fitoplankton, ekološko stanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 448; Prenosov: 343
 Celotno besedilo (639,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vplivi obremenitev na združbe makrofitov in njihov pomen pri upravljanju z rečnimi ekosistemiMiha Knehtl, Mateja Germ, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Vse večje zavedanje o ekoloških, gospodarskih in družbenih izgubah, ki so posledica antropogenega spreminjanja vodotokov, je povečalo pritiske za njihovo ohranitev in obnovo. S sprejetjem Vodne direktive smo vpeljali koncept ekološkega stanja voda in s tem ekosistemski pristop njihovega vrednotenja, s ciljem trajnostne rabe vodnih ekosistemov. Ekološko stanje, ki odraža kakovost zgradbe in delovanja vodnih ekosistemov, vrednotimo med drugim tudi na podlagi združb makrofitov, ki so pogosto temeljna skupina mnogih rečnih ekosistemov. Posegi, kot so vnos hranil, spreminjanje hidrološkega režima, gradnja pregrad in nasipov, spreminjanje obrežne vegetacije in izravnavanje struge so le nekatere obremenitve, ki lahko pomembno vplivajo na zgradbo in delovanje združb makrofitov v rekah ter posredno tudi na ostale združbe organizmov in delovanje ekosistema kot celote. Namen tega preglednega članka je povzeti ključne izsledke raziskovalcev, ki ugotavljajo povezave med makrofiti in antropogenimi obremenitvami. Znanje o vplivih posameznih obremenitev in vplivu hkratnega delovanja več obremenitev na združbe makrofitov, je namreč eden ključnih pogojev za pripravo učinkovitih ukrepov za izboljšanje ekološkega stanja in trajnostno upravljanje z rečnimi ekosistemi.
Ključne besede: makrofiti, reke, obremenitve, ekološko stanje, vrednotenje, združbe
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 373; Prenosov: 310
Celotno besedilo (7,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primerljivost parametrov plinske analize arterijske in venske krvi pri življenjsko ogroženem pacientu : sistematični pregled literatureBožidar Bele, Martin Marinšek, Gregor Romih, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Oceno metabolnega, kardiovaskularnega in respiratornega stanja pri življenjsko ogroženem odraslem pacientu diagnosticiramo s plinsko analizo arterijske krvi. Ta je mogoča tudi na osnovi venskega vzorca krvi, katerega odvzem je za pacienta manj invaziven. Namen pregleda literature je ugotoviti primerljivost vrednosti parametrov pH, HCO₃, pCO₂, pO₂, Na, K in Cl med plinsko analizo arterijske in venske krvi pri življenjsko ogroženem odraslem pacientu. Metode: Sistematični pregled literature je potekal v mednarodnih bazah podatkov CINAHL, PubMed, Cohrane Library, Web of Science, Wiley Online Library in iskalniku Google Scholar v obdobju objav med letoma 2014 in 2024. Uporabljen je bil iskalni niz v angleškem jeziku: (life-threatened patient OR critically ill patient) AND (arterial blood gas OR venous blood gas OR VBG OR ABG) AND (compare OR difference). Pri vključenih posameznih kvantitativnih raziskavah je bila ocenjena kakovost, ugotovitve pa so bile povzete opisno. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav, ki so bile ocenjene z zmerno in visoko kakovostjo po ocenjevalnih orodjih Joanna Briggs Institute. Pri osmih raziskavah je bila ugotovljena zelo močna primerljivost parametrov pH (r = 0,729–0,979) in HCO₃ (r = 0,7–0,97) med vzorci arterijske in venske krvi. Iz vzorca venske krvi je bila ugotovljena šibka in zmerna primerljivost za parametre pCO2 (r = 0,491–0,95), pO₂ (r = –0,027–0,34), Na (r = 0,652–0,92), K (r = 0,6–0,91) in Cl (r = 0,73–0,94). Diskusija in zaključek: Ugotovitve raziskav kažejo, da je uporaba vzorca venske krvi primerljiva za analizo parametrov pH in HCO₃. Predlagano je nadaljnje raziskovanje primerljivosti parametrov pCO2, pO₂, Na, K in Cl.
Ključne besede: vzorec venske krvi, vzorec arterijske krvi, podobnost vrednosti parametrov, urgentno stanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 306; Prenosov: 262
Celotno besedilo (297,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Osutost drevesnih krošenj v Sloveniji po letu 1991 s poudarkom na letu 2024Anže Martin Pintar, Pia Höfferle, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Več kot 30-letno vsakoletno spremljanje osutosti dreves na istih ploskvah Raven I v okviru programa ICP Forests omogoča dragocen vpogled v dolgo časovno vrsto spremljanja vitalnosti drevesnih vrst, ki je še posebno aktualno v času podnebnih sprememb, ko so ekstremni vremenski dogodki vse pogostejši. V pričujočem prispevku predstavljamo rezultate spremljanja stanja osutosti drevesnih krošenj na ploskvah Ravni I v obdobju 1991–2024 v Sloveniji, s poudarkom na zadnjem letu meritev – v letu 2024. Od leta 1991 se je povprečna osutost povečala za 14,2 % (s 16,6 % na 30,8 %). V letu 2024 je povprečna osutost iglavcev znašala 31,5 %, pri listavcih pa 30,3 %. Časovna vrsta povprečne osutosti drevesnih krošenj za več kot 30-letno obdobje kaže, da se je v obdobju 1991–2000 stanje osutosti krošenj slabšalo, med letoma 2000 in 2013 pa je bilo razmeroma stabilno. Na začetku obdobja 2014–2020 smo zaznali veliko povečanje osutosti drevesnih krošenj (2,2 %) zaradi žleda leta 2014, sledilo pa je umirjanje negativnega trenda poslabševanja stanja, tj. povečevanja osutosti. Veliko povečanje osutosti (za 3,8 %) smo ponovno zaznali med letoma 2020 in 2022, na kar je vplivala poletna suša v letu 2022, vplivale pa so tudi različne ujme, kot so vetrolomi in gradacije podlubnikov. V zadnjih dveh letih smo zaznali stagnacijo stanja osutosti.
Ključne besede: stanje gozdov, osutost drevesnih krošenj, Raven I, ICP Forests, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 615; Prenosov: 224
Celotno besedilo (793,88 KB) |
7. Predlog metodologije za spremljanje stanja gozdov za l. 2026 : predlog metodologije v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009) in mednarodnimi zavezami (Konvencija UN/ECE CLRTAP)Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Tom Levanič, Anže Martin Pintar, Urša Vilhar, Primož Simončič, Janez Kermavnar, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, stanje gozdov, osutost dreves, poškodovanost dreves, rast dreves, meteorološke meritve, ozon, pritalna vegetacija, fenološka opazovanja, foliarni popis, zračne usedline
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2025; Ogledov: 423; Prenosov: 0 |
8. |
9. |
10. |
