Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Leta 2015 so ob cerkvi Videnja blagoslovljene device Marije v Sv. Elizabeti v Tribalju na Hrvaškem potekala preventivna arheološka izkopavanja. Odkritih je bilo 33 grobov s posmrtnimi ostanki 35 ljudi. Odkrito grobišče je sodeč po načinu pokopavanja in tipu grobnih prodatkov datirano v čas med 9. in 13. stoletjem. Paleodemografska analiza je pokazala, da predstavljajo nekaj več kot tretjino celotnega vzorca otroci, kar ustreza podatkom, registriranim na drugih hrvaških srednjeveških najdiščih. Patološka analiza zobovja nakazuje, da se je večina pripadnikov skupnosti prehranjevala z ogljikovimi hidrati (z žitaricami in zelenjavo). Trdo fizično delo in vsakdanje aktivnosti so na posameznikih pustile sledi v obliki Schmorlove hernije, vretenčnih zlomov in vretenčnega osteoartritisa. Podrobnejša analiza skeletnih poškodb nakazuje, da je večina poškodb nastala kot posledica nesreč oziroma vsakdanjih aktivnosti, stopnja medosebnega nasilja v srednjeveškem Tribalju pa je bila relativno nizka.
Ključne besede: severni Jadran, srednji vek, skeletni ostanki, fizični napor, infekcijske bolezni, rekonstrukcija prehranjevalnih navad, skeletne poškodbe
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 8; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1022,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Pečati so predstavljali izredno pomembno pravico srednjeveških mest in trgov. Ti so s pridobitvijo pečata namreč postali tudi pravne osebe. Na celotnem slovenskem ozemlju je v teku srednjega veka pečate imelo 32 mest in 7 trgov. Pričujoč članek na podlagi teh pečatov ponuja primerjavo med celinskimi in primorskimi mesti, ki do sedaj še ni bila opravljena. Obravnavana je sestava pečatnih polj, velikost, oblika, napis in barva srednjeveških pečatov.
Ključne besede: zgodovina Slovenije, pečat, mesto, trg, srednji vek, obzidje, sfragistika
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2026; Ogledov: 107; Prenosov: 92
Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Študija je posvečena koprskim kapetanom Slovanov (Capitaneus Sclavorum Justinopolis), ki jih v virih kot poveljnike koprskega podeželja v času Beneške republike zasledimo od leta 1349 pa vse do začetka 19. stoletja. Vsekakor gre vsaj po imenu za edinstveno funkcijo, ki je bila doslej vse premalo raziskana. Poleg arhivskih virov nekaterih ustanov Beneške republike, pa temeljni vir za to študijo predstavlja v prilogi k članku v slovenščino prevedena knjiga kapetanov Slovanov. Knjiga vsebuje določbe, zlasti v zvezi s pobiranjem dajatev, pa tudi splošne določbe o pristojnostih kapetana Slovanov, in sicer od leta 1587 do 1724. Posebno vlogo je imel koprski kapetan Slovanov zlasti v vojaški organizaciji koprskega komuna, skrbel je za organizacijo obrambe na koprskem podeželju, za vprašanje meja med vaškimi komuni, za pobiranje davkov in dajatev, zadolžen pa je bil še za nižje sodne zadeve, za organizacijo obrambe in nadzora beneško-habsburške meje tako v času raznih vojaških spopadov kot epidemij, saj so v obrambnih postojankah s kmečkimi vojaki pod poveljstvom kapetana Slovanov oblikovali prostore za karantene za potnike, ki so prihajali iz okuženih dežel.
Ključne besede: zgodovina Slovencev, Koper, podeželje, kmečka vojska, organizacija obrambe, davki, nižje sodne zadeve, epidemije, srednji vek, novi vek
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2026; Ogledov: 173; Prenosov: 69
Povezava na datoteko

Povzetek: Zgodovini kraja Dobrenje, ki leži na slovenskem Štajerskem v neposredni bližini današnje meje z Avstrijo, lahko začnemo slediti v začetku 12. stoletja. Njegov pomen se bistveno poveča v 13. stoletju, ko je tam zgrajen grad Dobrenj, po njem imenovani Ekehard Dobrenjski pa postane eden najvidnejših plemičev z območja današnje slovenske Štajerske v drugi polovici 13. stoletja. Uspe mu izkoristiti boje za oblast na Štajerskem in se na ta način povzpeti v ožji krog tako salzburškega nadškofa kot štajerskega vojvode Otokarja II. Přemysla. Kljub temu o Ekehardovem zasebnem življenju vemo zelo malo. Poleg rekonstrukcije njegovega (političnega) življenja skuša članek nakazati nekatere možnosti izvora njegove rodbine ter v zaključku predstavi, kaj se je z rodbino dogajalo po Ekehardovi smrti konec 13. stoletja.
Ključne besede: Dobrenje, gospodje Dobrenjski, srednji vek, Štajerska, plemstvo
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 416; Prenosov: 292
Celotno besedilo (803,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Dne 13. januarja 1429 so v Kopru sestavili inventar premičnega in nepremičnega premoženja, ki sta ga po koprskemu plemiču Almeriku Brateju podedovala njegova mladoletna sinova Gregor in Sardij. Inventar je obsežen, popisane premičnine so ovrednotili na 1601 dukat in 10.411 liber, skupna vrednost popisanega premoženja je znašala približno 7000 dukatov. Na osnovi analize inventarja in drugih sočasnih virov prispevek poda podobo narave imetja in gospodarske dejavnosti koprske plemiške rodbine, ki ni pripadala ekskluzivnemu krogu najuspešnejših med plemstvom v domačem mestu, in njeno vpetost v funkcioniranje največjega poznosrednjeveškega mesta na vzhodnem Jadranu kot urbanega organizma.
Ključne besede: plemstvo, plemiške družine, Koper, srednji vek, inventar
Objavljeno v DiRROS: 20.01.2026; Ogledov: 494; Prenosov: 323
Celotno besedilo (625,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...