Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (spremembe) .

21 - 30 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
23.
Prilagajanje na spreminjajoče razmere
Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: okoljske spremembe, družbene spremembe, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 541; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (71,29 KB)

24.
25.
11. izobraževalni dan programa ZORA z mednarodno udeležbo : virtualni kongres, 17. november 2021 : zbornik prispevkov
2021, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: neodzivnice, program Svit, program DORA, LBTI+, nosečnice, predrakave spremembe, incidence, umrljivost, zborniki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 15.03.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
27.
28.
Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri Celju
Tom Levanič, Hana Štraus, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo rast duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na produktivnem rastišču na Pečovniku pri Celju. Analizirane duglazije so bile nekoliko mlajše od smrek (67 proti 71 let) in so nekoliko bolje priraščale (4,57 mm proti 3,26 mm na leto). Podnebni odziv duglazije na produktivnem rastišču je bil zelo izrazit. Na debelinski prirastek so statistično značilno vplivale nadpovprečne temperature v februarju in marcu, ter nadpovprečne padavine v juliju. V primerjavi s smreko je podnebni odziv duglazije časovno stabilen in bistveno izrazitejši. Analiza značilnih let je pokazala, da so negativna značilna leta pri duglaziji vedno povezana z zelo hladnim vremenom v februarju in marcu, pozitivna pa z nadpovprečnimi temperaturami v istih dveh mesecih. Poletne padavine imajo pomembnejšo vlogo pri duglaziji le v zadnjih treh desetletjih, pred tem pa ne. To nakazuje, da na sicer zelo produktivnem rastišču nastaja potencialno pomanjkanje vode, kar lahko na dolgi rok, ob trendih podnebnih sprememb, vodi v sušni stres in slabšo rast duglazije.
Ključne besede: podnebne spremembe, odziv na klimo, suša, debelinski prirastek, dendrokronologija
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (537,74 KB)

29.
Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v Sloveniji
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3423; Prenosov: 2027
.pdf Celotno besedilo (1004,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
V Sloveniji se povečuje osutost bukove krošnje
Nikica Ogris, Mitja Skudnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V zadnjem času po vsej Sloveniji opažamo hiranje navadne bukve (Fagus sylvatica L.). Cilj prispevka je predstaviti dolgoročen trend osutosti krošnje navadne bukve v Sloveniji in pojasniti delež osutosti bukove krošnje s pomočjo podatkov iz popisa povzročiteljev poškodb v okviru vsakoletnega popisa razvrednotenja in poškodovanosti gozdov. Pri tem smo uporabili podatkovno zbirko o spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na M6 stalnih vzorčnih ploskvah (Nivo I) na sistematični mreži 16 % 16 km v obdobju 1993%2020. Rezultati kažejo, da se je povprečna osutost bukove krošnje od leta 1993 do 2020 povečala iz 13,9 % na 32,2 %. Dolgoročen linearen trend je pokazal, da se je povprečna osutost bukove krošnje povečala za 0,63 % na leto. Za trend povprečne osutosti bukve je bilo prelomno izjemno sušno leto 2003, ko se je trend osutosti povečal iz 0,61 % na 0,94 % na leto. Trend večanja osutosti bukve smo zaznali na vseh obravnavanih lokacijah. Ugotovili smo, da se povprečna osutost bukve hitreje veča na jugu in zahodu države. Katastrofalen žledolom leta 2014 je povzročil drastično spremembo povzročiteljev osutosti bukve. V obdobju pred žledolomom leta 2014 so osutost bukove krošnje najbolje pojasnjevale poškodbe zaradi žuželk. Po žledolomu leta 2014 so se povečale poškodbe bukve zaradi žleda, gliv, neposrednih človekovih vplivov (obsežne sanacije žledoloma) in drugih dejavnikov. Žledolom je na bukovih gozdovih pustil trajne posledice, saj so poškodbe zaradi žleda in posledično sanacije vidne še dandanes, kar je razvidno tudi iz popisa povzročiteljev poškodb bukve. V zadnjih dveh letih, 2019%2020, so glive najpomembnejše povzročiteljice poškodb bukve. Po letu 2014 pa se je zmanjšala poškodovanost bukve zaradi žuželk. Natančnih vzrokov za splošno slabšanje zdravstvenega stanja bukve po vsej Sloveniji še ne poznamo.
Ključne besede: Fagus sylvatica, bukev, osutost krošnje, poškodovanost, podnebne spremembe, žledolom, suša
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1495; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (462,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh