Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (sončno sevanje) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu
Elizabeta Rozman, Jurij Diaci, 2008, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pomlajevanje visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu je oteženo zaradi spleta dejavnikov. Jeseni leta 2003 smo v veliki vrzeli, malih vrzelih in pod sklenjenim sestojem na mreži 5 x 5 m postavili skupaj 227 ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 m z namenom ugotoviti splošne pomladitvene razmere in glavne zaviralne dejavnike pomlajevanja. Na ploskvicah smo zbrali podatke o ekološkihrazmerah (relief, lega, nagib, globina tal, sestava površja, direktnoin difuzno sončno sevanje), vrsti in pokrovnosti pritalne vegetacije ter vrstah, gostoti, višinah in priraščanju mladja. Asimetrija v osvetljenostije vidna tako v smeri N-S kot E-W. Glede na porazdelitev direktnein difuzne svetlobe smo ploskvice razdelili na štiri skupine. Smreka je dobro pomlajena (28.605 na ha), zlasti izrazit je rob velike vrzeli, vendargostota mladja ni značilno odvisna od svetlobe. Nasprotno pa pomanjkanjesvetlobe onemogoča nadaljnji razvoj v sestoju in v malih vrzelih. Rezultati so pokazali, da svetlobne razmere na 1.500 m n.v. niso edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost pomlajevanja. Velik pomen imajo še zlasti lesni ostanki, medtem ko je vpliv zeliščne plasti (prevladujeta Festuca altissima All. in Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) in globine tal negativen. Največji problem je še vedno objedanje.
Ključne besede: visokogorski gozdovi, smrekovi gozdovi, pomlajevanje, ekološki dejavniki, sončno sevanje, vrzeli, Jeledol
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4527; Prenosov: 1957
.pdf Celotno besedilo (678,95 KB)

2.
Meritve sončnega sevanja v gozdu - I. presoja metod in instrumentov
Jurij Diaci, 1999, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Energija sonca napaja ekosisteme na zemlji, zato so meritve sevanja temelj ekoloških raziskav v gozdovih. Vsaj osnovne zakonitosti porazdelitve sevanja v vegetaciji mora poznati tudi praktik gojitelj. Na področju meritev sončnega sevanja smo priča hitremu razvoju metod in instrumentov. Prispevek uvodoma predstavlja sončno sevanje kot enega najpomembnejših ekoloških dejavnikov ter njegov pomen za gojenje gozdov. Osrednji del članka predstavlja in ocenjuje uveljavljene metode za merjenje in ocenjevanje sončnega sevanja v gozdovih. Na podlagi primerjave metod ugotavljamo, da je za zahtevnej{e raziskave gozdne vegetacije zelo primerna uporaba več PUR (Photosynthetically Usable Radiation - fotosintetsko uporabno sevanje) tipal, krmiljenih z računalnikom. Obetavno bodočnost ima tudi metoda ocenjevanja sevanja z analizo fotografije nebesnega svoda. Na tem principu deluje tudi stabilni horizontoskop, katerega uporaba je še posebej priporočljiva za praktično gojenje gozdov.
Ključne besede: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, fotosinteza, fotosintetsko aktivno sevanje, fotosintetsko uporabno sevanje, pretok energije, gozd, pregled literature
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4390; Prenosov: 1844
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Meritve sončnega sevanja v gozdu - II. Metode na osnovi projekcij hemisfere neba in krošenj
Jurij Diaci, Jean-Jacques Thormann, Uroš Kolar, 1999, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje porazdelitve sevanja v gozdu je pomembno za temeljna ekolo{ka prou~evanja in za prakso gojenja gozdov. V ~lanku primerjamo tri metode ocenjevanja son~nega sevanja na osnovi preslikave svoda neba in kro{enj: fotografijo hemisfere z objektivom "ribje oko", horizontoskop in LAI-2000 Plant Canopy Analyzer. Prikazujemo izku{nje, izbolj{ave metod ter na~rt za podstavek horizontoskopa, ki smo ga razvili na Katedri za gojenje gozdov. Izbolj{ani stabilni horizontoskop daje, z nekaterimi omejitvami, povsem zadovoljive rezultate za neposredno gojitveno delo. Fotografija hemisfere je primerna za oceno svetlobnih razmer v vseh tipih sestojev in je zato uporabna pri raziskovalnem delu. V zadnjem ~asu se metoda intenzivno razvija. Digitalizacija celotnega sistema bo pospe{ila standardizacijo. Instrument LAI-2000 je posebej primeren za raziskave pomlajevanja v razmerah bujne zeliščne vegetacije na bogatih rastiščih in v spremenjenih sestojih.
Ključne besede: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, fotosinteza, fotosintetsko aktivno sevanje, fotosintetsko uporabno sevanje, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera, horizontoskop, direktno sevanje, difuzno sevanje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4477; Prenosov: 1852
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Umerjanje objektiva "ribje oko" za fotografijo hemisfere
Jurij Diaci, Uroš Kolar, 2000, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Fotografija hemisfere je v gozdoslovnih raziskavah ena najprimernejših metod za ocenjevanje poprečij sončnega sevanja skozi daljša obdobja. Metoda temelji na uporabi skrajno širokokotnih objektivov ribje oko, ki so znani po velikih popačitvah preslikav. Prvi pogoj za uporabo metode je poznavanje preslikave za kombinacijo fotoaparata in objektiva. Značilnosti preslikave pridobimo s postopkom umerjanja. V prvem delu prispevka opisujemo postopek umerjanja objektiva ribje oko za ocenjevanje sončnega sevanja v gozdoslovnih raziskavah.V drugem delu predstavljamo rezultate umerjanja objektiva ribje oko proizvajalca Sigma 8 mm, f/4 (MF, N), ki ga uporabljamo v kombinaciji s fotoaparatom Nikon F50.
Ključne besede: sončno sevanje, meritve sevanja, gojenje gozda, ocenjevanje sevanja, objektiv ribje oko, umerjanje objektiva, fotografija hemisfere, pretok energije, gozd, fotografija, hemisfera
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4682; Prenosov: 1965
.pdf Celotno besedilo (822,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh