1. Sodišče slovenske narodne časti v Novem mestuMateja Čoh Kladnik, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na začetku junija 1945 je bilo ustanovljeno Sodišče slovenske narodne časti. Do konca avgusta 1945 je sodilo tistim, ki so (naj bi) med vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji. Petčlanski senati so zasedali v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Celju, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. V Novem mestu je bil prvi proces 10. julija, sodišče pa je zaradi nezadovoljstva okrožnega komiteja komunistične partije z delom sodnikov pravnikov nehalo delovali že 14. julija. Sodišče je dejanja, ki naj bi jih storili obtoženi, obravnavalo zelo milo in izreklo dokaj nizke kazni. Na devetih procesih je obsodilo 34 oseb na izgubo narodne časti, 22 oseb na kazen lahkega prisilnega dela in šest oseb na delno zaplembo premoženja. Po ukinitvi sodišča in objavi pomilostitve je bila obsojenim v celoti odpuščena kazen prisilnega dela. Pravne posledice kazni izgube narodne časti so bile omejene na izgubo političnih in državljanskih pravic, tudi volilne pravice. Kazen zaplembe premoženja je ostala v veljavi.
Ključne besede: Sodišče slovenske narodne časti, Novo mesto, sodni procesi, kaznovalna politika, izguba narodne časti, prisilno delo, zaplemba premoženja, 1945
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 426; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (2,73 MB) |
2. "V imenu narodov Jugoslavije!" : procesi pred vojaškimi sodišči poleti 1945Mateja Čoh Kladnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po koncu druge svetovne vojne maja 1945 so se v Sloveniji začeli
prvi procesi pred vojaškimi sodišči, na katerih so bili med obsojenimi večinoma civilisti in zelo malo vojaških oseb. Sodišča
so bila organizirana ter so sodila in izrekala kazni na podlagi
Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944. Postopki so bili hitri
in kratki. Vojaška sodišča so obsodila največ civilistov, ki so bili
obtoženi, da so med vojno sodelovali z okupatorji in delovali
proti partizanskemu gibanju, ker so (oziroma naj bi) bili člani
okupatorjevih političnih organizacij in vojaških formacij; posebej
veliko je bilo procesov zaradi članstva v Kulturbundu. Potekali
so tudi sodni procesi proti nemškim in slovenskim podjetnikom
ter lastnikom denarnih zavodov in procesi proti vojaškim osebam
– pripadnikom Slovenskega domobranstva, ki so jim sodili v
taboriščih Šentvid in Teharje.
Ključne besede: vojaško sodstvo, Uredba o vojaških sodiščih, kazenski sodni procesi, procesi proti pripadnikom Slovenskega domobranstva, poletje 1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 141
Celotno besedilo (3,13 MB) |
3. Westni - celjski veleindustrialciMilko Mikola, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je obravnavana podjetniška dejavnost Westnov
od leta 1894, ko je Adolf Westen st. v Celju ustanovil podjetje
za proizvodnjo emajlirane posode, pa do leta 1945, ko jim je
komunistična oblast vsa njihova podjetja v Sloveniji in drugje
v Jugoslaviji zaplenila. Glavni poudarek v njem je na tovarni
emajlirane posode v Celju, ki je Westnom omogočila vzpon
med veleindustrialce. Hkrati pa avtor podaja tudi pregled
drugih njihovih podjetij v Sloveniji oz. Jugoslaviji in v nekaterih
drugih evropskih državah. Poleg tega je v prispevku okvirno
prikazan odnos Westnov do njihovih delavcev, do nacizma
in nemških okupacijskih oblasti ter do Osvobodilne fronte.
Ključne besede: podjetništvo, podjetja, veleindustrialci, Nemci, EMO, Celje, sodni procesi, Slovenija, zgodovinski pregledi
Objavljeno v DiRROS: 07.05.2025; Ogledov: 328; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Sodišče slovenske narodne časti : propagandaMateja Čoh Kladnik, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na začetku junija 1945 je bilo ustanovljeno Sodišče slovenske narodne časti. Do konca avgusta 1945 je sodilo tistim, ki so med vojno na kakršenkoli način sodelovali z okupatorji in »domačimi izdajalci« ter na ta način omadeževali slovensko narodno čast. Izrekalo je naslednje kazni: izgubo narodne časti, lahko ali težko prisilno delo ter popolno ali delno zaplembo premoženja v korist države. Ustanavljanje sodišča je bilo propagandno zelo dobro podprto. Časniki so pisali o narodni časti, narodnem izdajstvu in o tem, kakšno kazen zaslužijo krivci. Objavljeni so bili prispevki o odgovornosti posameznikov in pozivi ljudem, naj pomagajo pri odkrivanju »narodnih izdajalcev« in »zločincev«. V obdobju delovanja sodišča so časniki večinoma objavljali imena obsojenih, opisali dejanja, ki so (naj bi) jih zagrešili, ter kazni, ki jih je izreklo sodišče narodne časti.
Ključne besede: Sodišče slovenske narodne časti, kazenski sodni procesi, propaganda, Slovenija, 1945
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,17 MB) |
5. Značilnosti revolucionarnega sodstvaTamara Griesser Pečar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V totalitarnih državah je vse podrejeno določeni ideologiji in diktatorju oz. stranki. Velja enotnost oblasti. Zločin je del sistema. Kršitve človekovih pravic so na dnevnem redu. Obstaja močna politična policija. Zelo učinkovita metoda represije so politično motivirani (oz. montirani) sodni procesi, katerih namen sta izločitev dejanskih in domnevnih nasprotnikov ter ustrahovanje ljudi. Procesi se samo navidezno odvijajo po pravnih normah, dejansko pa njihov potek in izid diktira diktator ali stranka. Med drugo svetovno vojno je potekal Kočevski proces, ki je bil vzorec za povojne montirane procese v Sloveniji. Ni se odvijal po pravnih normah: v preiskavi in poteku so se kršile človekove pravice, upoštevale so se samo priče in dokazi, ki so obremenjevali obtožence, obtožnica je bila izročena prepozno, kar je onemogočalo pripravo na obrambo, zagovorniki so bili v konfliktu interesov, sodili so sodniki laiki. Sploh pa je bilo sodišče v Kočevju brez pravne podlage, ker je še obstajala Kraljevina Jugoslavija.
Ključne besede: politično motivirani sodni procesi, Lenin, Edvard Kardelj, stalinistični procesi, Kočevski proces, VOS, 16. september 1941, politična policija, kršitve človekovih pravic, sodniki laiki
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,17 MB) |
