Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Sodelovanje med starši in učitelji je ključno za spodbujanje razvoja otrok, sodobne prakse in raziskave pa poudarjajo dodaten pomen aktivnega vključevanja učencev v to sodelovanje. Kljub temu se vloga učencev pogosto zanemarja, kar omejuje možnosti za njihov celostni razvoj. V slovenskem prostoru pogovori s starši in učenci kot posebna oblika sodelovanja še niso sistematično uveljavljeni, zato je možnost umestitve te oblike sodelovanja prikazana v širšem kontekstu pedagoške prakse in mednarodnih primerjav. V okviru raziskave je bil izveden pedagoški eksperiment v dveh četrtih razredih izbrane osnovne šole. V eksperimentalni skupini so bili uvedeni strukturirani pogovori učiteljice s starši in učenci, v kontrolni skupini pa so bile izvedene tradicionalne govorilne ure med učiteljico in starši. Širše je bil namen raziskave adaptacija in izvedba modela pogovorov s starši in učenci ter preverjanje možnosti implementiranja tega modela sodelovanja v praksi, ožje pa preverjanje, kako takšni pogovori prispevajo k razvijanju samostojnosti učencev pri šolskem delu. Pri analizi je bilo uporabljeno tako kvantitativno kot kvalitativno raziskovanje, kot tehnike zbiranja podatkov pa so bili uporabljeni anketni vprašalniki, intervjuji in fokusna skupina. Rezultati kažejo, da aktivno vključevanje učencev v sodelovanje med učitelji in starši po mnenju učencev, staršev in učiteljice prispeva k večji samostojnosti učencev pri šolskem delu in vodi k boljšim vzgojno-izobraževalnim izidom.
Ključne besede: sodelovanje med šolo in domom, vključevanje učencev, vloga učiteljev, prevzemanje odgovornosti učencev
Objavljeno v DiRROS: 20.05.2026; Ogledov: 166; Prenosov: 133
Celotno besedilo (230,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...