1. »Kdor si pridobi prijatelja, najde zaklad«. Vpliv Pohodov prijateljstva na sodelovanje med Gorico in Novo GoricoRobert Devetak, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja glavne vidike in družbene vplive športno-rekreativne manifestacije Pohod prijateljstva (Marcia dell‘amicizia). Namen prireditve, ki je med letoma 1976 in 1992 v sedemnajstih izvedbah potekala na območju Gorice in Nove Gorice, je bil predvsem krepitev čezmejnih povezav ter odnosa med mladimi. Šlo je za izjemne dogodke, ki so nastali še v času blokovskih delitev, z množično udeležbo več tisoč oseb, ki so prihajale z obeh strani Goriške in širše. Prispevek na podlagi časopisnega in arhivskega gradiva analizira predvsem slovenski pogled na dogodke in vplive, ki jih je Pohod prijateljstva imel na čezmejno sodelovanje ter sorodne manifestacije, organizirane v sodelovanju slovenskih in italijanskih deležnikov.
Ključne besede: Gorica, Nova Gorica, čezmejno sodelovanje, Pohod prijateljstva, rekreativne prireditve
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2026; Ogledov: 7; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko |
2. |
3. Preobrazba degradiranih urbanih območij in družbena vzdržnost : primerjalna študija urbane regeneracije in urbane prenove v Barceloni in SeuluBlaž Križnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preobrazba degradiranih urbanih območij je pomembna za krepitev družbene vzdržnosti v lokalnih okoljih, poleg tega je ključna za privabljanje novih naložb v mesta. Toda pri špekulativnem urbanem razvoju se pogosto prezre družbeni pomen lokalnih okolij, ki se dojemajo le kot ekonomske dobrine, ki jim je mogoče odvzeti zgodovinske, družbene in simbolne pomene ter jih pretvoriti v tržno blago. V članku avtor proučuje nekoliko protislovno vlogo preobrazbe degradiranih območij v mestih, pri čemer primerja Barcelono in Seul, mesti s precej različnimi zgodovinskimi, kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi. Območje dejavnosti 22@ v Poblenouju in Novo sosesko Wangsimni v Seulu obravnava kot študiji primera, s katerima poskuša ugotoviti, kako se urbana regeneracija in prenova umeščata v posamezno lokalno okolje in katere posledice imata za družbeno vzdržnost. Čeprav se primera razlikujeta glede na načrtovalski pristop, deležnike in institucionalni okvir, izsledki kažejo, da so posledice za družbeno vzdržnost pri obeh podobne.V članku avtor ugotavlja, da sta bila oslabljena družbena kohezija in premajhno sodelovanje javnosti posledica špekulativnega urbanega razvoja, pri čemer sta se urbana regeneracija in prenova uporabili za privabljanje naložb, krepitev gospodarske konkurenčnosti in izboljšanje globalne privlačnosti mesta, namesto za reševanje raznovrstnih lokalnih vprašanj.
Ključne besede: urbana regeneracija, družbena vzdržnost, sodelovanje javnosti, družbena kohezija, sodelovanje javnosti, prostor
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 187
 Celotno besedilo (415,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Sodelovanje javnosti v postsocialističnih mestih med stagnacijo in napredkom : primer Zagreba in LjubljaneAnđelina Svirčić Gotovac, Jelena Zlatar, Matej Nikšič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sodelovanje javnosti pri urbanistični preobrazbi glavnega mesta je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji kakovosti demokracije v postsocialističnih državah. V članku avtorji obravnavajo procese sodelovanja javnosti pri taki preobrazbi v dveh postsocialističnih glavnih mestih: v Zagrebu in Ljubljani. Predstavljeni so izsledki izbranih študij primerov v obeh mestih (park Tabor in soseska BS 7 v Ljubljani ter Meštrovićev paviljon in park Savica v Zagrebu), poleg tega so izpostavljene podobnosti in razlike, ugotovljene na podlagi njihove primerjave. Izsledki raziskave iz let 2018 in 2019 kažejo dokaj nizko stopnjo sodelovanja javnosti v Zagrebu. V Ljubljani je bila navedena stopnja višja in tudi pravna podlaga zanjo je bila močnejša, opazna pa je bila delna odvisnost od političnih in gospodarskih dejavnikov. V obeh mestih je bilo sodelovanje javnosti v najbolj neposredni obliki pri aktivnostih nevladnih organizacij in civilnih pobud. Komunikacija med prebivalci in mestno upravo je bila slaba, kar ni spodbudno vplivalo na sodelovanje.
Ključne besede: mesta, sodelovanje, civilna družba, pobude, Zagreb, Ljubljana, primerjalna metoda
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 486; Prenosov: 232
Celotno besedilo (231,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Raziskava napovednikov pametnega upravljanja mest : primer PrištineVisar Hoxha, Elvida Pallaska, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja sta s kvantitativnim pristopom proučevala ključna gonila pametnega upravljanja mest na primeru Prištine. Potrebne podatke sta zbrala z anketo, ki sta jo izvedla med 1.536 posamezniki, izbranimi s stratificiranim verjetnostnim vzorčenjem. Z analizo glavnih komponent sta proučila notranjo strukturo vprašalnika, z regresijsko analizo pa sta določila napovednike pametnega upravljanja. Pametni urbani menedžment in pametno sodelovanje sta se izkazala za odločilna dejavnika upravljanja mesta, pri čemer je bila korelacija med pametnim urbanim menedžmentom in pametnim upravljanjem malce močnejša. Izsledki potrjujejo pomemben vpliv učinkovitih praks urbanega menedžmenta in sodelovanja med deležniki na rezultate upravljanja pametnih mest. Oblikovalci politik bi zato morali pri pobudah za razvoj pametnih mest dati večji poudarek sodelovanju med deležniki. V primeru Prištine bi morali okrepiti vključenost deležnikov ter preglednost in dostop do podatkov na področju urbanega menedžmenta, poleg tega bi se morali osredotočiti na infrastrukturo in javne storitve, saj bi to izboljšalo pametno upravljanje mesta.
Ključne besede: pametni urbani menedžment, pametno sodelovanje, pametno upravljanje, Priština
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 206
Celotno besedilo (194,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Sodelovanje in skupno poučevanje vzgojiteljev ter drugih strokovnih delavcev v procesu zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebamiDoroteja Perše, Tina Štemberger, Karmen Drljić, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V prispevku smo preučevali vlogo sodelovanja med vzgojitelji in izvajalci dodatne strokovne pomoči pri odzivanju na potrebe otrok s posebnimi potrebami v inkluzivnih vzgojno-izobraževalnih okoljih. Osredotočili smo se na stališča vzgojiteljev o medsebojnem sodelovanju in skupnem poučevanju v procesu zgodnje obravnave ter na povezavo med različnimi dejavniki sodelovanja. V raziskavo je bilo vključenih 190 vzgojiteljev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom in obdelani z deskriptivno ter inferenčno statistiko. Rezultati kažejo, da vzgojitelji pozitivno doživljajo sodelovanje pri izgradnji kompetenc, izmenjavi izkušenj, medsebojni podpori in doseganju boljših rezultatov pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Manj pa so naklonjeni skupnemu poučevanju, zlasti pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v vrtčevsko skupino. Glavne ovire so pomanjkanje pogojev za sodelovanje, dojemanje sodelovanja kot časovno zamudnega in manj koristnega ter skepticizem glede pomena sodelovanja. Poudarjena je potreba po izboljšanju organizacijskih pogojev in komunikaciji o koristih sodelovanja ter podrobnejšem preučevanju razumevanja vzgojiteljev o skupnem poučevanju.
Ključne besede: medsebojno sodelovanje, skupno poučevanje, predšolska vzgoja, zgodnja obravnava, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 701; Prenosov: 565
Celotno besedilo (5,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Mreža občanske znanosti v SlovenijiMitja Vovk Iskrić, 2024, strokovni članek Povzetek: Občanska znanost je koncept znanstvenoraziskovalnega dela, ki spodbuja odprt dialog med znanstveno in širšo skupnostjo, s čimer usmerja tudi družbeni razvoj. V Sloveniji je v zadnjem letu doživela pomemben razvoj, zlasti z vzpostavitvijo specializiranega spletnega portala citizenscience.si in nastankom Mreže občanske znanosti. Tudi Evropska unija je prispevala k napredku in vidnosti občanske znanosti, zlasti s financiranjem projektov. Poleg drugih organizacij, kot so muzeji in društva, ter posameznikov tudi univerze in raziskovalni inštituti prispevajo k razvoju občanske znanosti. Širijo in krepijo raziskovalne dejavnosti z vključevanjem javnosti in hkrati tudi izboljšujejo svoj družbeni položaj ter povečujejo zaupanje v znanost. Hkrati zagotavljajo infrastrukturo, znanje, veščine, etične in pravne okvire ter financiranje. V Sloveniji je vključevanje javnosti v znanost dolgoletna tradicija, ki je potekala pod različnimi imeni, dokler se ni utrdil izraz »občanska znanost« kot najprimernejši prevod. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) že od leta 2017 sodeluje pri promociji in razvoju občanske znanosti v Sloveniji, z organizacijo strokovnih srečanj in pozneje tudi neposredno s podporo projektu občanske znanosti. Sodeluje z drugimi organizacijami pri pripravi dogodkov za spodbujanje sodelovanja med raziskovalci in knjižnicami ter širšo skupnostjo in aktivno deluje v mednarodnih organizacijah. V članku so podrobno predstavljeni vsebina portala citizenscience.si, ki ga je razvila Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, ter ustanovitev in delovanje Mreže občanske znanosti v Sloveniji.
Ključne besede: odprta znanost, občanska znanost, spletni portali, sodelovanje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 865; Prenosov: 439
Celotno besedilo (476,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
