Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (sociologija) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Politizacija kulturnega polja na Slovenskem v obdobju prve Jugoslavije : katoliška in marksistična percepcija avtorske svobode
Gašper Mithans, 2020

Povzetek: V članku je predstavljena politizacija književnosti in filmografije na Sloven-skem v času Kraljevine SHS/Jugoslavije s poudarkom na analizi kulturnih revij in sporih okoli avtonomije avtorjev in urednikov. Ti konflikti so v 30. letih 20. stoletja skoraj po istem modelu povzročili delitve in/ali večja nesoglasja med vsemi tremi večjimi političnimi tabori in v njih: katoliškem, liberalnem in marksističnem. Med notranjimi obračuni z vključitvijo širše javnosti izstopa prelom med katoliško de-snico in levico prav na kulturnem polju ob objavi Kocbekove razprave o španski državljanski vojni v Domu in svetu. S strani večine kulturnikov podcenjena filmografija se je tudi na Slovenskem % čeprav s precejšnjim zamikom v primerjavi z drugimi evropskimi narodi % pred in med drugo svetovno vojno (ter po njej) uporabila kot propagandno sredstvo političnega katolicizma in tudi marksistov oziroma v Osvobodilni fronti.
Ključne besede: katolicizem, marksizem, književnost, film, sociologija kulture, kulturna politika, Kraljevina SHS, zgodovinski pregledi
DiRROS - Objavljeno: 28.03.2022; Ogledov: 89; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (213,55 KB)

4.
Gibanje teologije osvoboditve : geneza, razcvet in zaton
Igor Jurekovič, 2020

Povzetek: Zametki latinskoameriške teologije osvoboditve kot družbenega gibanja sega-jo v 50. leta minulega stoletja. Gibanje je nato počasi rastlo do svojega vrhunca v začetku 70. let 20. stoletja. Sledeč relacijski sociologiji Pierra Bourdieuja, trdimo, da so formaciji gibanja botrovali tako objektivno-strukturni družbeni pogoji kakor tudi primerna percepcija družbenih akterjev. Med ključnimi družbenimi pogoji, na katere se osredotoča prispevek, so industrializacija latinske Amerike, institucionalna kriza latinskoameriške RKC, drugi vatikanski koncil, nastajajoča intelektualna neodvisnost celine ter izoblikovanje v Evropi in ZDA izobraženih teologov osvoboditve. Razcvetu gibanja v začetku 70. let je sledila odločna sprva notranja, nato pa tudi vatikanska konservativna restavracija, ki je v dobrem desetletju uspela uspešno zatreti gibanje teologije osvoboditve. Ob upoštevanju končne predstavitve zatona teologije osvoboditve se kot nastavek za nadaljnje raziskovanje ponudi priljubljenost binkoštnega protestantizma, gibanja, ki se opazno povečuje v zadnjih 30 letih, sočasno s pojavom neoliberalnih strukturnih reform na globalnem jugu.
Ključne besede: teologija osvoboditve, družbena gibanja, katoliška cerkev, Latinska Amerika, sociologija religije
DiRROS - Objavljeno: 28.03.2022; Ogledov: 88; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (239,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh