1. |
2. |
3. |
4. |
5. Zdravje in zdravstvo v luči socioloških raziskavMihaela Rosenstein, Majda Pahor, 2000, pregledni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavi ugotovitve socioloških raziskav zdravja in zdravstva v Sloveniji, ki so bile narejene v obdobju po letu 1990 ter pokaže njihovo uporabnost na področju zdravstvene nege. Skuša odgovoriti na vprašanje, kako je zdravje kot fizično, psihično in socialno blagostanje porazdeljeno v slovenski družbi. Uporabljeni so bili sekundarni podatki iz reprezentativnih mnenjskih raziskav. Rezultati kažejo, da so v Sloveniji prisotne velike razlike v zdravju posameznih družbenih skupin. Najslabše je zdravje tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo, starejših od 60 let ter žensk in kmetov. Izobrazba se je pokazala kot poglaviten dejavnik za doseganje zdravja.
Ključne besede: zdravje, sociologija, odnos do zdravja, javno mnenje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 138; Prenosov: 0 |
6. Študije znanosti z lokalnimi značilnostmi : dengovski poskus ažuriranjaSvit Komel, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek posebno številko Filozofskega vestnika umesti v stanje raziskav na področju zgodovine in filozofije znanosti. Na eni strani izpostavi pomanjkanje prevoda sociologije znanstvenega spoznanja (SZS) v slovenski epistemologiji, na drugi strani pa opozori na nekatere nerazrešene probleme SZS, na katere se odzivajo nekateri aktualni trendi v študijah znanosti, kot so globalni obrat in pozivi k dekolonizaciji. V odsotnosti koherentnih miselnih šol namen tako ni uvažati rešitev iz tujine, ampak ob posodabljanju izvajati tudi kritiko aktualnih raziskav, glede na katere naj bi se ta posodobitev izvedla, in tako priti do epistemologije z lokalnimi karakteristikami. Orisani so trije metodološki premiki, ki jih članki v številki razvijajo v polemiki z obstoječimi študijami znanosti. Prvič, razširjajo geografski razpon zgodovinskih primerov preučevanih znanstvenih praks ne samo onkraj globalnega severa, ampak tudi onkraj meja nekdanjega angleškega in francoskega imperija. Drugič, pokažejo, da je – navezujoč se na načelo simetrije – mogoče in smiselno z enakimi pristopi analizirati pojmovanja elitnih intelektualcev, jukateških gospodinj, habsburških uradnikov, kranjskih kmetov, zdravnikov, vremenoslovcev ali članov jugoslovanske Zvezne komisije za jedrsko energijo. Tretjič, znanstvenih praks ne obravnavajo le kot antropološkega mikroobjekta, ampak jih vedno preučujejo v povezavi s posebnimi odnosi moči, v katerih se odvijajo.
Ključne besede: epistemologija, sociologija znanstvenega spoznanja, globalni obrat, dekolonizacija
Objavljeno v DiRROS: 24.01.2026; Ogledov: 193; Prenosov: 87
 Celotno besedilo (125,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. "ǂHladna, kamnita in razčlovečena" - nepričakovani vplivi prenove na senzorično zaznavanje javnega prostora in vzdušje : primer Tumske ulice v poljskem mestu PlockMichał Nowosielski, Agnieszka Nowosielska, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: glavna ulica, senzorično zaznavanje krajine, urbana sociologija, vzdušjje, občutki, sociologija doživljanja mesta
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 506; Prenosov: 223
Celotno besedilo (602,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. |
10. Gibanje teologije osvoboditve : geneza, razcvet in zatonIgor Jurekovič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zametki latinskoameriške teologije osvoboditve kot družbenega gibanja sega-jo v 50. leta minulega stoletja. Gibanje je nato počasi rastlo do svojega vrhunca v začetku 70. let 20. stoletja. Sledeč relacijski sociologiji Pierra Bourdieuja, trdimo, da so formaciji gibanja botrovali tako objektivno-strukturni družbeni pogoji kakor tudi primerna percepcija družbenih akterjev. Med ključnimi družbenimi pogoji, na katere se osredotoča prispevek, so industrializacija latinske Amerike, institucionalna kriza latinskoameriške RKC, drugi vatikanski koncil, nastajajoča intelektualna neodvisnost celine ter izoblikovanje v Evropi in ZDA izobraženih teologov osvoboditve. Razcvetu gibanja v začetku 70. let je sledila odločna sprva notranja, nato pa tudi vatikanska konservativna restavracija, ki je v dobrem desetletju uspela uspešno zatreti gibanje teologije osvoboditve. Ob upoštevanju končne predstavitve zatona teologije osvoboditve se kot nastavek za nadaljnje raziskovanje ponudi priljubljenost binkoštnega protestantizma, gibanja, ki se opazno povečuje v zadnjih 30 letih, sočasno s pojavom neoliberalnih strukturnih reform na globalnem jugu.
Ključne besede: teologija osvoboditve, družbena gibanja, katoliška cerkev, Latinska Amerika, sociologija religije
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2022; Ogledov: 1413; Prenosov: 923
Celotno besedilo (239,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
