1. Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu : metodološki oris raziskaveKozma Ahačič, Duša Divjak Race, Nataša Gliha Komac, Janoš Ježovnik, Nina Ledinek, Mija Michelizza, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen metodološki oris dela pri ciljnem raziskovalnem projektu Druga celovita jezikovnopolitična raziskava o potrebah jezikovnih uporabnikov v RS in uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu, katerega namen je bil pripraviti celovit jezikovnopolitični oris najrazličnejših področij, relevantnih za slovensko jezikovno politiko. Osredotočamo se na predstavitev spletne ankete, s katero so bile celostno analizirane jezikovne potrebe, prakse in stališča jezikovnih uporabnikov v RS. Podrobneje je predstavljen profil anketirancev, prispevek pa prinaša tudi nekaj glavnih izsledkov raziskave na izpostavljenih jezikovnopolitičnih področjih.
Ključne besede: slovenščina, sociolingvistika, jezikovna politika, jezikovni status, jezikovna raba, jezikovni uporabnik, metodologija, spletna anketa
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 443; Prenosov: 122
 Celotno besedilo (313,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. »Prvaki slovenstva« v Istri : jezikovna, pragmatična in stilometrična analiza pisne zapuščine patra Hijacinta Repiča ter narodotvorna vloga koprskega samostana sv. Ane : raziskovalni podatki (stilometrija)Diana Košir, 2025, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Povzetek: V okviru doktorske raziskave je bila celovito opisana in interpretirana pisna zapuščina patra Hijacinta Repiča (1863–1918), s posebnim poudarkom na njegovem jeziku in pripovednem slogu.
Objavljeni podatki so rezultat priprave gradiva za stilometrično analizo s programom Stylo, ki je bila v raziskavi opravljena z namenom preverbe morebitnega Repičevega avtorstva slovenskih rokopisnih pridig, najdenih v arhivskem fondu samostana sv. Ane v Kopru.
Podatki (besedilne datoteke) so kritični prepisi anonimnih pridig, izbranih izvirnih besedil patra Hijacinta Repiča in nekaterih drugih avtorjev (Anton M. Slomšek, Filip Jakob Kaffol, Matija Vertovec, Janez Svetokriški, Marko Pohlin, Franc Veriti, prevodi Benjamina Franklina in Christopha Schmida). Gradivo je bilo v primernem formatu (.pdf, .txt) pridobljeno iz obstoječih elektronskih korpusov CVET (Košir in Erjavec 2024), PriLit (Žejn in Erjavec 2021) in eZISS: Tri pridige o jeziku (Faganel, Ogrin in Erjavec 2003) ter na portalu dLib, nato pa je bilo ročno urejeno.
Stilometrija je potrdila, da bi pater Repič lahko bil avtor anonimnih pridig.
Ključne besede: zgodovinska sociolingvistika, pragmatika, stilometrija, pripisovanje avtorstva, versko pripovedništvo, pridiga, nabožni članek, starejši slovenski jezik, korpusno jezikoslovje
Objavljeno v DiRROS: 14.08.2025; Ogledov: 597; Prenosov: 402
Celotno besedilo (232,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Večjezičnost in narodna zavest kot kvaliteti cerkvenega izobraženca v Istri pred Prvo svetovno vojnoDiana Košir, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku je predstavljena paradigma večjezičnosti v Istri, ki je bila pred 1. svetovno vojno dežela Avstrijskega primorja. S sociolingvističnega vidika je opisan status jezikov v okolju, zlasti slovanskih, v odnosu do nemščine in dominantne italijanščine, ter analizirana jezikovna raba slovenskih izobražencev na primeru redovnika Hijacinta Repiča in duhovnika, prosvetnega delavca in politika Franje Ravnika. Njuno delovanje je predstavljeno s kulturno zgodovinsko metodo, izhajajoč iz modela etnične identitete, katerega pomembni del je narodna in jezikovna zavest posameznika. Ugotovljeno je bilo, da je bila tedaj izobražena duhovščina slovanskih korenin večjezična, za razliko od italijanskega klera, in da se je preklapljanje med jeziki dogajalo po načelu pragmatičnosti in aktualnosti. Na primeru dveh zgodovinskih osebnosti sta orisana dva »obraza večjezičnosti« – narodna zavest kot aktivna drža posameznika se je lahko odražala različno: pri patru Repiču skozi pisano besedo in izza samostanskih zidov, z jezikovno izobrazbo bodočih duhovnih pastirjev, pri Ravniku pa z angažirano družbeno-politično akcijo.
Ključne besede: Istra, frančiškani, duhovščina, Hijacint Repič (1863–1918), Franjo Ravnik (1832–1883), zgodovinska sociolingvistika, večjezičnost, jezikovna zavest, narodna zavest
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2025; Ogledov: 553; Prenosov: 325
Celotno besedilo (3,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
