1. |
2. Upor proti dolgčasu : slovenski punk 1977-1987Pino Hiti Ožinger, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pojav punka v Sloveniji na koncu 70. let predstavlja prenos uporniške subkulture, ki je nastajala na kapitalističnem Zahodu v socialističen kontekst, ki nato predpisuje svoje tokove razvoja. Slovenija je bila tudi prva izmed jugoslovanskih republik, v katerih je nastajal punk in zato lahko predvsem v Ljubljani vidimo enega izmed glavnih centrov jugoslovanske alternativne kulture. Predstavljen je nastanek punka v Sloveniji, njegov razvoj in razmislek o vrsti upora, ki ga je predstavljal. Punk v Sloveniji je bil hkrati političen in protipolitičen, saj je poskušal odpirati meje izražanju, ki ni imelo opore v takratnem večinskem političnem diskurzu. Predstavljena je tudi pot pankerske teorije v liberalne okvire novonastajajoče civilne družbe v Sloveniji.
Ključne besede: punk, civilna družba, politika, socializem, subkultura, upor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.03.2026; Ogledov: 249; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (613,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. |
5. Misliti narod v dolgih šestdesetih : Slovenski intelektualci o slovenskem narodu ter njegovi preteklosti in prihodnosti2020, strokovna monografija Povzetek: Monografija Misliti narod v dolgih šestdesetih: slovenski intelektualci o slovenskem narodu ter njegovi preteklosti in prihodnosti (uredil in spremno študijo napisal dr. Tomaž Ivešić) predstavlja dragocen prispevek k razumevanju nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji in začetku slovenskega nacionalnega preporoda pod socializmom.
V spremni študiji dr. Ivešić analizira večino zbranih objav slovenskih intelektualcev na temo kaj narod sploh je in kako ga razumeti v dolgih šestdesetih, ko slovenski intelektualci po opustitvi ideje o jugoslovanski socialistični naciji prično pisati več o slovenskem jeziku, kulturi ter zgodovini.
Pri študiji je avtor vključil misli slovenskih intelektualcev iz matice, zamejstva in emigracije, kakor tudi raznolik nabor piscev v svetovnonazorskem smislu. S tem je opozoril na pluralnost razumevanja samega koncepta naroda v obravnavanem obdobju. Spremni študiji sledijo viri v obliki dragocenih spominov dr. Ernesta Petriča, ki je v obravnavanem desetletju doživel bliskovit vzpon v karieri, ko je kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja prešel v Izvršni svet pod vodstvom Staneta Kavčiča. Dokumenti iz arhivov prinašajo faksimile objav letaka Franca Jeze Poslanica slovenskemu narodu za novo leto 1962, pismo Lojzeta Udeta st. glede debate Ćosić-Pirjevec ter daljše razprave Rudolfa Mencina na temo kaj je narod. Glavnino prispevkov na 286. straneh tvorijo faksimile najpomembnejših objav na temo naroda po izboru urednika monografije, ki vključujejo slovenskemu bralcu bolj in manj znana imena (Boris Pahor, Primož Kozak, Ernest Petrič, Aleš Lokar, Marijan Kramberger itd.).
Ključne besede: socializem, narodna identiteta, vprašanje naroda, narodnost, nacionalizem, državnost, Slovenci, slovenstvo, Jugoslavija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 388; Prenosov: 193
Celotno besedilo (241,64 MB) |
6. |
7. |
8. "Jugoslavija je kuća koja se ruši" : prikazivanje sukoba sa Informbiroom u jugoslovenskoj kinematografiji osamdesetih godina - istorijska analizaDavor Stipić, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Osemdeseta leta so v Jugoslaviji predstavljala obdobje gospodarske in politične krize, a tudi čas postopne liberalizacije družbe in začetka njenega gibanja v smeri večstrankarstva in razpada. Z rahljanjem zadržkov cenzure v kulturi, za katero je stala vladajoča komunistična stranka, Zveza komunistov Jugoslavije (ZKJ), se je odprl prostor, da samostojni umetniki s svojimi deli odpirajo nekatere travmatične in problematične teme jugoslovanske preteklosti, kot sta Goli otok in spopad z Informbirojem. Način obravnavanja teh tem v osemdesetih letih v jugoslovanskih filmih kaže na to, da je vpliv ZKJ na kulturno in družbeno življenje slabel, pa tudi da je partija še vedno poskušala promovirati svojo verzijo preteklosti s propagandnimi filmi, kot je Visoka napetost. Zato ta članek predstavlja prispevek k preučevanju in razumevanju družbenih in političnih razmer v zadnjem desetletju socialistične Jugoslavije, gledanih skozi prizmo kulturne zgodovine.
Ključne besede: Informbiro, Jugoslavija, film, Tito, socializem, hladna vojna
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 571; Prenosov: 240
Celotno besedilo (2,65 MB) |
9. Upravna ureditev Ljubljane in njenih občin v času socializmaJelka Piškurić, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava upravno ureditev Ljubljane in postopno
oblikovanje petih mestnih občin v obdobju socializma. Največ
sprememb na upravnem področju je Ljubljana doživela med
letoma 1952 in 1963. Uvedba komunalnega sistema je močno
vplivala na razvoj Ljubljane. Na njenem območju se je postopoma
oblikovalo pet občin: Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška
in Vič - Rudnik. Ker je bila Ljubljana upravno razdeljena na več
občin, je bil njen razvoj decentraliziran, kljub vzpostavitvi mestnega
sveta s pravicami na področju razvoja mesta kot celote.
Novim občinam so bili priključeni tudi bolj ali manj obsežni
podeželski predeli. Povezovanje s podeželjem je bilo posledica
politične odločitve po odpravi socialnih in razrednih razlik ter
razlik med mestom in podeželjem.
Ključne besede: lokalna samouprava, občinska uprava, upravna ureditev, socializem, Ljubljana, 1945/1990
Objavljeno v DiRROS: 27.05.2025; Ogledov: 576; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,35 MB) |
10. Prelom s starim in ustvarjanje nove eliteDavid Petelin, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sprememba gospodarskega in političnega sistema med vojno oziroma po njej je največja prelomnica v slovenski novejši zgodovini. Spremenila se je socialna in prebivalstvena struktura. Oblast v državi je prevzel nov revolucionarni sloj. Povsod po Jugoslaviji in tudi v Sloveniji so oblasti organizirale sodne procese. S popolno notranjepolitično zmago partije, z obračunom z meščanskim elementom, družbenimi spremembami je prišlo do zamenjave tudi v tistem delu slovenske oziroma ljubljanske socialne podobe, ki je pripadala najvišjemu sloju - t. i. elite. Meščanstvo in meščanske vrednote so bile nezaželene in postavljene na stranski tir ter sčasoma izničene. Po vojni so mnoge meščane pobili, pozaprli, številni so se izselili, druge so razlastili, nekateri so vstopili v partijo in s tem (nekateri tudi nehote) izdali meščansko tradicijo.
Ključne besede: družbeni razredi, socializem, meščanstvo, razlastitev, nacionalizacija, Slovenija, 1945/1952
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 546; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,03 MB) |
