Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (smrekovi gozdovi) .

1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Problemi naravnega obnavljanja antropogenih altimontanskih smrekovij na Pohorju
Dušan Robič, 1985, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, Pohorje, naravna obnova gozdov, smrekovi gozdovi, gozdni ekosistemi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3035; Prenosov: 1219
.pdf Celotno besedilo (470,00 KB)

4.
Kakovost smrekovega mladja v subalpskem smrekovem gozdu Julijskih Alp
Sonja Horvat-Marolt, 1984, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Slovenija, Pokljuka, smrekovi gozdovi, smrekov les, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2906; Prenosov: 1087
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

5.
Vegetacijske razmere v smrekovih mraziščih Slovenije
Milan Piskernik, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smrekovi gozdovi, pionirski gozdovi, mrazišča, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2573; Prenosov: 1067
.pdf Celotno besedilo (359,07 KB)

6.
Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3157; Prenosov: 1305
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

7.
Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu
Elizabeta Rozman, Jurij Diaci, 2008, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pomlajevanje visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu je oteženo zaradi spleta dejavnikov. Jeseni leta 2003 smo v veliki vrzeli, malih vrzelih in pod sklenjenim sestojem na mreži 5 x 5 m postavili skupaj 227 ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 m z namenom ugotoviti splošne pomladitvene razmere in glavne zaviralne dejavnike pomlajevanja. Na ploskvicah smo zbrali podatke o ekološkihrazmerah (relief, lega, nagib, globina tal, sestava površja, direktnoin difuzno sončno sevanje), vrsti in pokrovnosti pritalne vegetacije ter vrstah, gostoti, višinah in priraščanju mladja. Asimetrija v osvetljenostije vidna tako v smeri N-S kot E-W. Glede na porazdelitev direktnein difuzne svetlobe smo ploskvice razdelili na štiri skupine. Smreka je dobro pomlajena (28.605 na ha), zlasti izrazit je rob velike vrzeli, vendargostota mladja ni značilno odvisna od svetlobe. Nasprotno pa pomanjkanjesvetlobe onemogoča nadaljnji razvoj v sestoju in v malih vrzelih. Rezultati so pokazali, da svetlobne razmere na 1.500 m n.v. niso edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost pomlajevanja. Velik pomen imajo še zlasti lesni ostanki, medtem ko je vpliv zeliščne plasti (prevladujeta Festuca altissima All. in Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) in globine tal negativen. Največji problem je še vedno objedanje.
Ključne besede: visokogorski gozdovi, smrekovi gozdovi, pomlajevanje, ekološki dejavniki, sončno sevanje, vrzeli, Jeledol
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3135; Prenosov: 1294
.pdf Celotno besedilo (678,95 KB)

8.
Popis epifitskih lišajev ob poti med Mrzlim studencem in barjem Goreljek - Pokljuka
Tanja Mrak, 2013, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: Triglavski narodni park, Pokljuka, epifitski lišaji, smrekovi gozdovi, določevalni ključi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2247; Prenosov: 623
.pdf Celotno besedilo (8,34 MB)

9.
10.
Poškodbe mlajših smrekovih monokultur po divjadi na Pohorju ter izdelava metodologije za obnovo prizadetih sestojev
Lojze Čampa, 1986, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: smrekovi gozdovi, monokulture, varstvo gozdov, divjad, obnova sestojev
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2163; Prenosov: 591
.pdf Celotno besedilo (22,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh