1. Pripovedi o hudiču in štrijah v terskem narečjuDanila Zuljan Kumar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek se osredotoča na pripovedi o hudiču in štrijah v terskem narečju slovenščine, ki jih je zbrala Bruna Balloch, in želi pokazati, kako je za predstavni svet Slovencev, ki živijo na območju porečja reke Ter, ter njihov jezik značilna globoka usidranost v prostor Furlanije. Tako je namen prispevka dvojen: predstaviti percepcijo hudiča in štrij, kot jih vidijo pripovedovalci terskega območja na začetku 21. stoletja (ob hkratnem pogledu čez mejo slovenskega sveta za podobnimi motivi v širšem furlanskem prostoru), in analizirati jezik predstavljenih pripovedi. Pripovedi so sicer zaradi odmaknjenosti terskega narečja slovenskemu bralcu težje razumljive, zato so predstavljene tudi v knjižni različici.
Ključne besede: slovenščina, tersko narečje, slovensko ljudsko slovstvo, narečne pripovedi, hudič, štrije
Objavljeno v DiRROS: 23.07.2026; Ogledov: 103; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Novi samostalniki in novi pomeni : semantična dinamika nestandardne spletne slovenščine v korpusu JANES v1.0 (družbena omrežja)Maša Rolih, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava rabo nestandardne leksike v sodobni spletni slovenščini na podlagi korpusa JANES v1.0 (Fišer, Erjavec, Ljubešić 2018). Osredotoča se na prepoznavanje in analizo samostalniških leksikalnih enot, ki niso vključene v splošne slovarje, ter na evidentiranje novih, kontekstualno pogojenih pomenov slovarsko že zabeleženih izrazov. Namen prispevka je oblikovanje ustreznih slovarskih razlag izbrane nestandardne leksike ter razvoj in po potrebi dopolnitev tipologije kvalifikatorjev (Gliha Komac, Divjak Race 2022; Mikolič 2016) glede na slogovno, funkcijsko in pragmatično rabo, razvidno iz konkordančnih kontekstov. Posebna pozornost je namenjena vlogi diskurza in normativni zaznamovanosti izrazov. Prispevek hkrati opozarja na pomen arhiviranih korpusov, kot je JANES v1.0, v času vse bolj omejenega dostopa do uporabniških spletnih vsebin.
Ključne besede: spletna slovenščina, nestandardna leksika, semantika
Objavljeno v DiRROS: 21.07.2026; Ogledov: 171; Prenosov: 89
Celotno besedilo (662,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Genus (proximum) in the SSKJ2 dictionary sensesAndrej Perdih, Aleksandra Bizjak Končar, Duša Divjak Race, Dejan Gabrovšek, Janoš Ježovnik, Domen Krvina, Nina Ledinek, Mija Michelizza, Tanja Mirtič, Špela Petric, Miha Sušnik, Mitja Trojar, 2026, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Ključne besede: slovenščina, knjižni jezik, slovarji, SSKJ2, semantika, uvrščevalna pomenska sestavina
Objavljeno v DiRROS: 19.07.2026; Ogledov: 212; Prenosov: 116
 Raziskovalni podatki (1,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Znanje slovenščine in dostop do zaposlitve : med jezikovno politiko države in pravicami tujih delavcevBarbara Rajgelj, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje rabe slovenščine in jezikovnih zahtev pri dostopu do zaposlitve ter opravljanju dela v slovenskem pravnem prostoru. Izhaja iz dejstva, da povečana mednarodna mobilnost delavcev in rast priseljevanja v Slovenijo prinašata večjo jezikovno raznolikost na delovnih mestih, kar odpira vprašanja o razmerju med varovanjem slovenščine kot uradnega jezika in pravicami tujih delavcev do enakega dostopa do trga dela. Prispevek analizira ustavnopravni okvir rabe jezika, pravni okvir Evropske unije glede prostega pretoka delavcev ter slovensko zakonodajo, ki ureja rabo slovenščine in zahteve po znanju jezika v delovnih razmerjih.
Ključne besede: slovenščina, jezikovne zahteve pri zaposlovanju, prost pretok delavcev, pravo EU, Skupni evropski jezikovni okvir, dostop do zaposlitve, delovno pravo, tuji delavci
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2026; Ogledov: 389; Prenosov: 124
Celotno besedilo (186,50 KB) |
9. |
10. |
