1. Stanje in spremembe v slovenski skupnosti v Clevelandu med letoma 1950 in 2015 ter obeti za prihodnost skupnosti : Primerjava pogledov Tonyja Petkovška in Vinka LipovcaDejan Valentinčič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor v prispevku primerja poglede dveh izmed najuglednejših clevelandskih Slovencev, Tonyja Petkovška in Vinka Lipovca, na razvoj in spremembe v slovenski skupnosti v največjem slovenskem izseljenskem mestu med letoma 1950 in 2015 ter na prihodnost skupnosti. Tako Petkovšek kot Lipovec sta bila priznana kulturna delavca, ki sta v širši skupnosti uživala velik ugled in sta se tudi medsebojno spoštovala. Prvi je bil potomec ekonomskih izseljencev iz časa pred prvo svetovno vojno, drugi pa politični begunec po drugi svetovni vojni. Avtor ugotavlja, da so bili njuni pogledi na večino tematik precej podobni, pri čemer je Petkovšek večji pomen za skupnost pripisoval polka glasbi, Lipovec pa jeziku. Oba sta v prihodnosti pričakovala upad skupnosti, a vendarle njeno preživetje.
Ključne besede: slovenska skupnost v Clevelandu, Tony Petkovšek, Vinko Lipovec, spremembe v skupnosti 1950–2015, obeti za prihodnost
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2026; Ogledov: 114; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (333,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Nemčija in slovenska osamosvojitevTamara Griesser Pečar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nemčija je bila glede Jugoslavije še vse do desetdnevne vojne
v Sloveniji leta 1991 zelo zadržana. Do napada jugoslovanske
vojske na Slovenijo se nemška politika ni razlikovala od tiste na
celotnem zahodu, usmerjena je bila v podporo ohranitve celovite
Jugoslavije. Nasilje, ki ga je nemška politika odločno zavračala,
pa je njeno stališče začelo spreminjati. Najprej je stavila na
skupna pogajanja, s članicami Evropske skupnosti in ZDA je
iskala rešitev iz krize. Šele od jeseni 1991 naprej pa za Nemčijo
ni pa bilo več toliko vprašljivo, ali bosta državi priznani ali ne,
temveč najti pravi trenutek za to. Nemški kancler Helmut Khol
je 27. novembra napovedal, da bo Nemčija priznala Slovenijo in
Hrvaško še pred božičem. Takrat je začela Nemčija lobirati za
to, da se ji priključijo tudi druge države ES, kljub nasprotovanju
Združenih narodov in ZDA. Na zasedanju zunanjih ministrov
16. decembra so članice ES sklenile, da bo priznanje Slovenije in
Hrvaške začelo veljati 15. januarja 1992. To je bil velik diplomatski uspeh Nemčije.
Ključne besede: samoodločba narodov, mednarodno priznanje, Evropska skupnost, Hans-Dietrich Genscher, Helmut Kohl, Alois Mock, KVSE, Badinterjeva komisija, Hans van den Broek, Johann Georg Reißmüller
Objavljeno v DiRROS: 27.06.2025; Ogledov: 396; Prenosov: 155
Celotno besedilo (2,00 MB) |
3. Europa come modo di abitare : Conferenza internazionale2025, ni določena Ključne besede: filozofija, fenomenologija, Evropa, prebivanje, družbenost, skupnost, interdisciplinarnost, mednarodna posvetovanja, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2025; Ogledov: 560; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,99 MB) |
4. |
5. Mediatizacija religije in zamikanje religijskih avtoritet : etnografska raziskava digitalizacije izbranih slovenskih religijskih skupnosti med epidemijoKatja Koren Ošljak, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V okviru mednarodnega projekta Recovira je bil eden izmed raziskovalnih ci-ljev v Sloveniji mapiranje spletne prisotnosti treh religijskih skupnosti – Rimsko-katoliške cerkve, Islamske skupnosti v RS in Skupnosti za zavest Krišne. Posebno pozornost smo namenili obdobju zaprtja javnega življenja v času epidemije, ko se je večina dejavnosti religijskih skupnosti iz sakralnih objektov premaknila na splet. Ker je bil naš raziskovalni interes spoznati različne aspekte digitalizacije teh sku-pnosti, smo se zbiranja podatkov lotili s pomočjo metode netnografije. Osrednji cilj opravljene študije je identifikacija digitalnih oz. digitaliziranih praks religijskih skupnosti v odnosu do religijskih avtoritet. Na ozadju občinstvenega razumevanja mediatizacije in analize digitalnih religijskih praks smo opazovali spremembe v razmerjih moči znotraj opazovanih religijskih skupnosti in prišli do treh ključnih sklepov: 1. prilagoditve religijskega vsakdana so v katoliški skupnosti povzročile napetosti glede možnosti sodelovanja pri religijskih dejavnostih zunaj cerkva in ustreznosti ukrepov ob epidemiji; 2. islamska skupnost je v času epidemije od-povedala večino religijskih dejavnosti in pozvala k ravnanju, skladnemu z ukrepi; 3. skupnost Hare Krišna je bila v času epidemije daleč najbolj aktivna s praksami digitalizacije, ki so bile izrazito vključujoče naravnane. Ob tem pa smo identifi-cirali tudi primera alternativnih religijskih avtoritet, ki sta se formirali s pomočjo digitalnih medijev.
Ključne besede: religija, religijska avtoriteta, digitalizacija, netnografija, digitalna etnografija, mediatizacija, katoliška skupnost, islamska skupnost, skupnost za zavest Krišne
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2025; Ogledov: 511; Prenosov: 397
Celotno besedilo (626,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti BovecNejc Koren, Dragan Marković, 2024, strokovni članek Povzetek: V prispevku so skupaj s potekom sanacije vetrolomov na Polovniku opisani postopek in prizadevanja Krajevne enote Bovec in Območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije za celosten pristop k odpravljanju posledic takih ujm skupaj z Agrarno skupnostjo Čezsoča kot glavnim oškodovancem. Med poletnimi neurji leta 2023 je bilo namreč na hribu Polovnik v severozahodnem delu gozdnogospodarskega območja Tolmin poškodovane več kot 35.000 m 3 lesne mase. Kot odziv na nastalo situacijo je po zajemu podatkov iz zraka in pregleda na terenu Zavod za gozdove Slovenije izdelal sanacijski načrt območja. Določenih je bilo dvanajst glavnih spravilnih polj, dograjen je bil dodaten krak gozdne ceste, sedaj pa na tamkajšnjem zahtevnem terenu poteka predvsem žičniško spravilo lesa. Po končanih delih s spravilom lesa bodo sanacijo nadaljevali z obnovo gozdov, predvsem naravno nasemenitvijo, ponekod s spopolnitvenim sajenjem. Sanacija Polovnika lahko služi kot primer odziva na naravne ujme večjih razsežnosti in razumevanju njihove dinamike pri oblikovanju prilagoditvenih praks upravljanja za prilagajanje gozdov na take režime motenj.
Ključne besede: vetrolom, naravne motnje, sanacija poškodovanih gozdov, sanacijski načrt, spravilo lesa, Agrarna skupnost Čezsoča, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 969; Prenosov: 312
Celotno besedilo (578,48 KB) |
8. Gozdna pedagogika : pot do vzgoje ljudi za trajnostni razvoj družbeŠpela Planinšek, Saša Vochl, Katarina Flajšman, Urša Vilhar, Peter Železnik, Špela Habič, 2018, strokovni članek Ključne besede: gozdna pedagogika, trajnostni razvoj, inovativno učno okolje, skupnost gozdnih pedagogov
Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 5634; Prenosov: 1432
Celotno besedilo (221,11 KB) |
