1. |
2. Kemijska sestava in potencialna uporabnost lignoceluloznih ostankovJanja Zule, Tea Kapun, Ema Fabjan, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil določiti kemijsko sestavo tipičnih lignoceluloznih ostankov, ki nastajajo v lesno predelovalni industriji, sadjarstvu, vinogradništvu in pri urejanju zelenih površin. Analizirali smo štiri skupine vzorcev, in sicer lesno žagovino, drevesno skorjo, zeleni odrez in olesenele ostanke sadežev, da bi ugotovili vsebnost pepela, lipofilnih in hidrofilnih ekstraktivov, celuloze, hemiceluloze in lignina. Pri analizah smo uporabili gravimetrične metode, čistost izoliranih frakcij pa smo potrjevali s pomočjo FTIR-spektroskopije. Največ pepela in nizkomolekularnih ekstraktivnih komponent smo zaznali v vzorcih skorje in zelenega odreza, najvišje koncentracije celuloze in celokupnih ogljikovih hidratov pa smo izmerili v žagovini. Oleseneli ostanki sadežev in skorja so se izkazali kot bogat vir lignina. Vsi obravnavani materiali so zaradi svoje raznolike kemijske zgradbe potencialne surovine za proizvodnjo bazičnih kemikalij in drugih specifičnih produktov v sklopu biorafinerijskih procesov.
Ključne besede: lignocelulozni ostanki, žagovina, skorja, zeleni odrez, ostanki sadežev, kemijska sestava, inovativni produkti, biorafinerije
Objavljeno v DiRROS: 07.07.2022; Ogledov: 1265; Prenosov: 577
 Datoteka (3,32 MB) |
3. Nastanek in značilnosti barierne cone ter lesa nastalega po ranitviNiko Torelli, Primož Oven, Martin Zupančič, 1990, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Abies alba, električna upornost, skorja, kambijeva cona, propadanje gozdov, drevesna kondicija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3697; Prenosov: 1624
Celotno besedilo (1,84 MB) |
4. Arboristični vidiki snegoloma v mestni občini Ljubljana v zimi 1999Lena Marion, Niko Torelli, Primož Oven, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: V začetku februarja 1999 je sneg poškodoval veliko dreves v Mestni občini Ljubljana. Od 624 dreves, zajetih v naši raziskavi, je bilo kar 195 (31 %) poškodovanih zaradi snega. V povprečju smo zabeležili 1,7 odloma na drevo. Poškodovanih je bilo 17 drevesnih vrst. Najpogosteje zastopane so bile Aesculus hippocastanum L., Betula pendula ROTH. in Salix x sepulcralis SIMONK.Razkroj lesa je bil najpogostejša napaka na mestu odloma. Praviloma se je pojavljal v kombinaciji z vraslo skorjo in bližnjo mehansko poškodbo. Na mestu odloma je bil razkroj zabeležen pri 87 % vej in vrhov premera nad 20 cm.Raziskava je pokazala, da neugodne rastne posebnosti drevesa ter razkrojni procesi v lesu odločilneje vplivajo na lomljenje vej kot sama drevesna vrsta. Odlomljeni deli polovice v snegolomu poškodovanih dreves so ovirali promet alipa povzročili materialno škodo. Z opravljanjem rednega nadzora varnostnega stanja dreves bi bilo mogoče pravočasno odkriti in odstraniti potencialno nevarna drevesa ali njihove dele. Raziskava kaže na nujno uvedbo sistemskega varnostnega nadzora in nege urbanega drevja v Ljubljani.
Ključne besede: arboristika, urbano drevje, snegolom, odlom, razkroj, vrasla skorja, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3913; Prenosov: 1691
Celotno besedilo (10,06 MB) |
5. |
6. Predelava odpadnih drevesnih skorij v organska gnojila : I., II. in III. delMirjana Oblak-Rainer, 1978, ni določena Ključne besede: papirništvo, lesnopredelovalna industrija, odpadne surovine, drevesna skorja, kompostiranje, umetna gnojila, bukova skorja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2395; Prenosov: 610
Celotno besedilo (26,96 MB) |
7. Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?Jožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Ključne besede: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3418; Prenosov: 699
Celotno besedilo (2,90 MB) |
