Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (skorja) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kompoziti iz skorje: nova gozdarsko-lesarska vrednostna veriga
Sergej Medved, Grega Vilman, Urban Tajher, Mark Sever, Alan Antonović, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Skorja je večopravilni (večfunkcijski) material, saj deluje kot zaščita (pred fizikalnimi in mehanskimi poškodbami, pa tudi pred biološko razgradnjo), omogoča transport vode in plinov, občasno pomaga pri fotosintezi in nudi podporo drevesu. Skorje je od 10 % do 20 % celotne mase drevesa, vendar je znaten delež ostane neizkoriščen. Da bi prikazali možnosti rabe skorje za izdelavo različnih kompozitov, smo izdelali in analizirali tri različne kompozite, in sicer lesno-plastični kompozit iz skorje in polietilena, trislojni ploščni kompozit iz skorje, zlepljene z melamin-urea-formaldehidnim lepilom, in enoslojni ploščni kompozit iz vlažnih iveri skorje, zlepljenih s taninskimi lepili.
Ključne besede: skorja, iveri, lesno plastični kompozit, iverna plošča
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (847,20 KB)

2.
Izkoriščanje žagarskih ostankov
Dominika Gornik Bučar, 1997, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: žagan les, listavci, iglavci, ostanki, drevesna skorja, uporabnost
Objavljeno v DiRROS: 28.08.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (823,72 KB)

3.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-189 : vzorec št. 2022/00699/AK
Andreja Kavčič, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, javor, skorja, prave listne uši
Objavljeno v DiRROS: 28.10.2022; Ogledov: 365; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Kemijska sestava in potencialna uporabnost lignoceluloznih ostankov
Janja Zule, Tea Kapun, Ema Fabjan, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Namen raziskave je bil določiti kemijsko sestavo tipičnih lignoceluloznih ostankov, ki nastajajo v lesno predelovalni industriji, sadjarstvu, vinogradništvu in pri urejanju zelenih površin. Analizirali smo štiri skupine vzorcev, in sicer lesno žagovino, drevesno skorjo, zeleni odrez in olesenele ostanke sadežev, da bi ugotovili vsebnost pepela, lipofilnih in hidrofilnih ekstraktivov, celuloze, hemiceluloze in lignina. Pri analizah smo uporabili gravimetrične metode, čistost izoliranih frakcij pa smo potrjevali s pomočjo FTIR-spektroskopije. Največ pepela in nizkomolekularnih ekstraktivnih komponent smo zaznali v vzorcih skorje in zelenega odreza, najvišje koncentracije celuloze in celokupnih ogljikovih hidratov pa smo izmerili v žagovini. Oleseneli ostanki sadežev in skorja so se izkazali kot bogat vir lignina. Vsi obravnavani materiali so zaradi svoje raznolike kemijske zgradbe potencialne surovine za proizvodnjo bazičnih kemikalij in drugih specifičnih produktov v sklopu biorafinerijskih procesov.
Ključne besede: lignocelulozni ostanki, žagovina, skorja, zeleni odrez, ostanki sadežev, kemijska sestava, inovativni produkti, biorafinerije
Objavljeno v DiRROS: 07.07.2022; Ogledov: 1960; Prenosov: 792
.pdf Datoteka (3,32 MB)

5.
6.
Arboristični vidiki snegoloma v mestni občini Ljubljana v zimi 1999
Lena Marion, Niko Torelli, Primož Oven, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V začetku februarja 1999 je sneg poškodoval veliko dreves v Mestni občini Ljubljana. Od 624 dreves, zajetih v naši raziskavi, je bilo kar 195 (31 %) poškodovanih zaradi snega. V povprečju smo zabeležili 1,7 odloma na drevo. Poškodovanih je bilo 17 drevesnih vrst. Najpogosteje zastopane so bile Aesculus hippocastanum L., Betula pendula ROTH. in Salix x sepulcralis SIMONK.Razkroj lesa je bil najpogostejša napaka na mestu odloma. Praviloma se je pojavljal v kombinaciji z vraslo skorjo in bližnjo mehansko poškodbo. Na mestu odloma je bil razkroj zabeležen pri 87 % vej in vrhov premera nad 20 cm.Raziskava je pokazala, da neugodne rastne posebnosti drevesa ter razkrojni procesi v lesu odločilneje vplivajo na lomljenje vej kot sama drevesna vrsta. Odlomljeni deli polovice v snegolomu poškodovanih dreves so ovirali promet alipa povzročili materialno škodo. Z opravljanjem rednega nadzora varnostnega stanja dreves bi bilo mogoče pravočasno odkriti in odstraniti potencialno nevarna drevesa ali njihove dele. Raziskava kaže na nujno uvedbo sistemskega varnostnega nadzora in nege urbanega drevja v Ljubljani.
Ključne besede: arboristika, urbano drevje, snegolom, odlom, razkroj, vrasla skorja, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4491; Prenosov: 1958
.pdf Celotno besedilo (10,06 MB)

7.
Odziv drevesnih tkiv na poškodbe in infekcijo
Primož Oven, 1998, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: živa skorja, odziv, ligno-suberinska plast, nekrofilaktični periderm
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4305; Prenosov: 1802
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

8.
9.
Kakšne informacije se skrivajo v zgradbi skorje (floema)?
Jožica Gričar, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljene najnovejše anatomske raziskave v skorji. Našteti so glavni razlogi manjšega zanimanja za raziskave zgradbe skorje v primerjavi z lesom. Opisana je sezonska dinamika nastanka floema pri drevesih iz zmernega in sredozemskega podnebja ter vpliv okoljskih razmer na strukturo floemskih branik. Prikazana je povezava med širino floemskih in lesnih prirastkov pri drevesih različnih vitalnosti. Na koncu je omenjen še vpliv različnih procesov, ki potekajo v skorji, na meritve dendrometrov
Ključne besede: skorja, zmerna klima, sredozemska klima, letni prirastek, les, anatomija, iglavci, listavci
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2017; Ogledov: 3792; Prenosov: 784
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh