1. Hidrološki odziv na spremembo sestojne zgradbe gozdov po velikopovršinskih motnjah v hudourniškem vodozbirnem območjuBine Mekina, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Varovalna vloga gozdov je ključna, zlasti ob neizogibnih podnebnih spremembah, ki v alpskem svetu še povečujejo tveganje za hudourniške procese. Za analizo vpliva velikopovršinskih motenj na površinski odtok in hudourniške procese smo izbrali Dovški potok na južnem pobočju Karavank, kjer so bili v zadnjih desetih letih gozdovi zelo poškodovani. Z uporabo Kresnikove metode in hidrološkega modela ZEMOKOST smo določili pet scenarijev stanja gozda in ocenili različne razplete padavinskih dogodkov. Po enačbi Kresnik je stoletni pretok Dovškega potoka Q100 = 5,8 m³/s, medtem ko je bil leta 1961 izračunan Q100 = 6,0 m³/s. Z modelom ZEMOKOST smo za različne scenarije ugotovili različne rezultate. Leta 2015, pred vplivom motenj gozdov, je bil Q100 = 3,6 m³/s, in sicer 45 minut po začetku padavin. Leta 2019, po motnjah gozdov, pa se je Q100 povečal na 4,9 m³/s in se pojavil 39 minut po začetku padavin. Analiza hidravlične prevodnosti obstoječe hudourniške ureditve je pokazala, da le-ta ni več primerna glede na povečanje pretoka. Poleg tega smo na podlagi terenskih raziskav ugotovili, da erozijski drobir na območju pomeni nevarnost za nastanek drobirskih in blatnih tokov, kar bi lahko ogrozilo vas Dovje.
Ključne besede: podnebne spremembe, gozdovi, velikopovršinske motnje, sanitarna sečnja, Dovški potok, ZEMOKOST, hidravlična analiza, Polenijeva prelivna metoda
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2025; Ogledov: 606; Prenosov: 227
 Celotno besedilo (994,59 KB) |
2. Izbira tehnologije strojne sečnje in spravila lesa na strmih terenihLuka Pajek, Janez Krč, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi potrebe po vse večji humanizaciji dela in vsesplošnem pomanjkanju delavcev, se povečuje delež strojne sečnje in spravila lesa tudi na strmih terenih. Analizirali smo možnost uporabe različnih tehnoloških rešitev za delo na strmih terenih. Nabor in vrednotenje tehnoloških rešitev smo povzeli po nemški raziskavi (Findeisen, 2008). Na podlagi primerjave razpoložljivih modelov tehnoloških rešitev smo v prvi fazi izmed 19 izbrali pet modelov: 1) stroj za sečnjo in zgibni polprikoličar, 2) stroj za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 3) model z motorno žago, strojem za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 4) model v kombinaciji žičnice in motorne žage ter 5) sedlasti traktor s procesorsko glavo. Dodali smo še model 6) model z motorno žago, strojem za sečnjo z vitlom za povečanje oprijema in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, ker je bil v preteklosti že uporabljen na izbranem delovišču. Glede na razmere na konkretnem delovišču smo izbranim modelom prve faze ocenili njihovo primernost po treh vidikih (ergonomski, okoljski in ekonomski). Za izbrane modele smo izračunali strošek dela, kjer smo upoštevali popravke cene dela, ki izhajajo iz razmer za izvedbo del na delovišču. Rezultati so pokazali, da je za analizirano delovišče najprimernejši model 6, ki omogoča sečnjo debelih dreves na velikih naklonih in izvedbo del na vsej površini delovišča. Medsebojna primerjava različnih tehnoloških rešitev in posledično izbor najbolj primernega tehnološkega modela v danih razmerah je sicer pilotna, a jo ocenjujemo kot koristno pomoč pri načrtnem in uspešnem uvajanju sodobnih tehnologij v slovensko gozdarstvo.
Ključne besede: strojna sečnja, spravilo lesa, vitel za povečanje oprijema, strmi tereni, ergonomski vpliv, okoljski vpliv
Objavljeno v DiRROS: 17.12.2025; Ogledov: 524; Prenosov: 319
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. |
4. |
5. D2.4 Metodologija za večkriterijsko umeščanje tehnologij v gozdni prostor : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 399; Prenosov: 177
Celotno besedilo (4,82 MB) |
6. D2.3 Družbeno usklajena merila s pripadajočimi utežmi : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Gašper Ogrin, Jaša Saražin, Nike Krajnc, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 391; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,60 MB) |
7. D2.2 Predlog okoljskih, ekonomskih in socialnih meril za obravnavane skupine tehnologij pridobivanja lesa : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Martin Jež, Janez Krč, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 432; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,11 MB) |
8. D2.1 Sestava strokovne skupine za oblikovanje meril : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostor: Ciljni raziskovalni program »Naša hrana, podeželje in naravni viri« Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvuMatevž Triplat, Gašper Ogrin, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Objavljeno v DiRROS: 24.10.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 152
Celotno besedilo (474,75 KB) |
9. |
10. Raznolikost in sestava talnega mikrobioma med procesi naravne obnove v jelovo-bukovem gozduNataša Šibanc, Petr Baldrian, Vendula Brabcová, Janez Kermavnar, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tijana Martinović, Martina Štursová, Tanja Mrak, 2025, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: mikrobne združbe, HTS, sečnja, bukev, naravna obnova
Objavljeno v DiRROS: 05.06.2025; Ogledov: 799; Prenosov: 302
Celotno besedilo (47,74 KB) |
