1. Naravna obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov : zaključno poročilo raziskovalnega projektaJurij Diaci, Gal Fidej, Dušan Roženbergar, Tomaž Adamič, Robert Brus, Milan Šinko, Matjaž Čater, Blaž Fricelj, Tim Pirc, Tine Ferk, Andrej Rozman, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gozdovi, naravna obnova, naravne ujme, sanacija gozdov, deležniki
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2024; Ogledov: 777; Prenosov: 853
 Celotno besedilo (4,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Gozdni požar na Potoški gori in sanacija v požaru poškodovanih gozdovJurij Rozman, Martin Umek, Tomaž Polajnar, Domen Oven, Janez Logar, 2024, strokovni članek Povzetek: Gozdni požari postajajo vse pogostejši in intenzivnejši zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti, pri čemer pa so še posebno ranljiva gorska območja. Tam so posledice požarov hujše, saj otežen dostop in strm teren povzročata hitrejše širjenje ognja in zahtevnejše gašenje. Poseben primer je bil požar na Potoški gori leta 2022, ki je povzročil veliko ekološko in ekonomsko škodo. Izkušnje kažejo, da v gorskih predelih za učinkovito obvladovanje požarov potrebujemo dobro zasnovano gozdno infrastrukturo, ki omogoča prevoz gasilcev in tehnike, za gašenje zračno podporo in bližino ustreznih vodnih virov. Sanacija prizadetih območij vključuje preprečevanjem erozije tal, posek poškodovanih dreves in omejeno ciljno obnovo s sajenjem in setvijo. Požari v strmini sicer ustvarjajo nove ekološke niše, vendar ob tem nastajajo tudi številni izzivi, kot so težave pri naravni obnovi zaradi odsotnosti semenjakov, izpostavljenosti eroziji in vremenu, objedanju divjadi ter zmanjšani motivaciji lastnikov gozdov za sodelovanje pri obnovi. Pomembno je usklajeno delovanje gozdarjev, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov in lokalne skupnosti, da bi zagotovili uspešno obnovo gozdnih ekosistemov. Za zmanjšanje tveganja prihodnjih požarov je nujna prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov in uvedba učinkovitih preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi upoštevanje protipožarne vloge gozdnih cest ter drugih infrastrukturnih elementov. Pomembno je tudi usmerjanje rekreacije v naravnem okolju in ozaveščanje vse družbe o nevarnostih požarov, ki jih v večini povzročamo ljudje.
Ključne besede: gozdni požari, gorski svet, Potoška gora, sanacija gozdov po požaru, sanacijski načrt, obnova požarišča
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 1128; Prenosov: 342
Celotno besedilo (1,24 MB) |
3. Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti BovecNejc Koren, Dragan Marković, 2024, strokovni članek Povzetek: V prispevku so skupaj s potekom sanacije vetrolomov na Polovniku opisani postopek in prizadevanja Krajevne enote Bovec in Območne enote Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije za celosten pristop k odpravljanju posledic takih ujm skupaj z Agrarno skupnostjo Čezsoča kot glavnim oškodovancem. Med poletnimi neurji leta 2023 je bilo namreč na hribu Polovnik v severozahodnem delu gozdnogospodarskega območja Tolmin poškodovane več kot 35.000 m 3 lesne mase. Kot odziv na nastalo situacijo je po zajemu podatkov iz zraka in pregleda na terenu Zavod za gozdove Slovenije izdelal sanacijski načrt območja. Določenih je bilo dvanajst glavnih spravilnih polj, dograjen je bil dodaten krak gozdne ceste, sedaj pa na tamkajšnjem zahtevnem terenu poteka predvsem žičniško spravilo lesa. Po končanih delih s spravilom lesa bodo sanacijo nadaljevali z obnovo gozdov, predvsem naravno nasemenitvijo, ponekod s spopolnitvenim sajenjem. Sanacija Polovnika lahko služi kot primer odziva na naravne ujme večjih razsežnosti in razumevanju njihove dinamike pri oblikovanju prilagoditvenih praks upravljanja za prilagajanje gozdov na take režime motenj.
Ključne besede: vetrolom, naravne motnje, sanacija poškodovanih gozdov, sanacijski načrt, spravilo lesa, Agrarna skupnost Čezsoča, Alpe
Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 956; Prenosov: 311
Celotno besedilo (578,48 KB) |
4. Ovire in rešitve pri sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdovDarja Stare, Petra Grošelj, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pogoste ujme v zadnjih letih so velik izziv pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in povečujejo aktivnost vseh deležnikov vzdolž gozdno-lesne verige. V prispevku smo naredili pregled literature o sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov, s ciljem identificirati ovire, s katerimi se zasebni lastniki srečujejo pri sanaciji, in rešitve za hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo. Po pregledu relevantne literature smo v končno analizo vključili 59 člankov in 25 zapisnikov dela koordinacijske skupine za sanacijo posledic vetroloma. Rezultati so pokazali, da se raziskovalci z identifikacijo ovir do sedaj še niso sistematično ukvarjali. Identificirali smo 51 ovir, ki smo jih razvrstili v 7 skupin, ter 68 rešitev, ki smo jih združili v 11 skupin. Največ raziskovalcev se je doslej ukvarjalo z ovirami iz skupine %Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov% ter z rešitvami iz skupine %Sodelovanje med deležniki%. Nazadnje smo identificirane ovire povezali s primernimi rešitvami za sanacijo in ugotovili, da vse identificirane rešitve pomenijo rešitev za vsaj eno izmed ovir in da ima vsaka ovira vsaj eno rešitev. Raziskava je šele prvi, vendar pomemben korak pri spoznavanju dejavnikov odločanja za sanacijo in nadaljnje gospodarjenje v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov.
Ključne besede: ujme, sanacija, zasebni gozdovi, lastniki gozdov, dejavniki odločanja
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 7120; Prenosov: 2444
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Eno leto po vetrolomuNike Krajnc, Andrej Breznikar, 2019, strokovni članek Povzetek: Minilo je eno leto od vetroloma, ki je povzročil veliko škode v gozdovih. Ker se izredni dogodki v gozdovih vrstijo že nekaj let, je pogled na potek sanacije pomemben, pomembna pa je tudi razprava med deležniki, ki so kakorkoli vpleteni v potek sanacije. Po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je bilo v vetrolomu, ki je v decembru 2017 prizadel gozdove, poškodovanih 2,9 milijona m3 drevja za posek, škoda pa je bila ocenjena na 48 milijonov evrov. Tako je bilo po ocenah ZGS od leta 2014 poškodovanega že več kot 19 mili. m3 drevja, skupna škoda pa je ocenjena na skoraj 400 milijonov evrov. Ko se soočamo s situacijo, ko sanitarni posek predstavlja več kot 60 % letnega poseka, sta nujna komunikacija in usklajeno delovanje različnih akterjev pri sanaciji naravnih ujm v gozdovih. Potrebna je kritična ocena minulega ukrepanja, pa tudi prilagajanje ukrepov novim situacijam, dialog med akterji in učenje iz storjenih napak. Korak v tej smeri je bil tudi posvet, ki smo ga 19. 12. 2018 organizirali na Gozdarskem inštitutu Slovenije in se ga je udeležilo več kot 65 predstavnikov gozdarskih podjetji, raziskovalnih institucij, javnih zavodov, interesnih združenj in državnih institucij.
Ključne besede: gozdovi, vetrolom, sanacija poškodovanih gozdov, posvet
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2019; Ogledov: 4303; Prenosov: 1179
Celotno besedilo (310,42 KB) |
6. |
7. |
