1. Kakovost življenja starostnikov z depresijo v domskem varstvuZoltan Pap, Ana Habjanič, Branislava Belović, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life - 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravje, samoocena, socialna vključenost, starostniki, kvaliteta življenja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 322; Prenosov: 143
 Povezava na datoteko |
2. Ocena vodstvenih kompetenc na področju etike za vodje v zdravstveni negiAndreja Kvas, Janko Seljak, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Pomembno je, da vodje in njihovi sodelavci v zdravstveni negi podobno ocenjujejo raven etičnih kompetenc vodij. Če se pogleda teh dveh skupin na etiko razlikujeta, lahko to slabo vpliva na kakovost zdravstvene nege. Metode: V okviru raziskave sta bili v obdobju 1. 7. 2010 - 30. 4. 2011 v petnajstih slovenskih bolnišnicah izvedeni dve anketni raziskavi. Vzorec prvega anketiranja predstavlja 236 vodij, zaposlenih na vseh ravneh vodenja v zdravstveni negi, ki so ocenjevali raven lastnih kompetenc. Vzorec drugega anketiranja predstavlja 1.311 njihovih sodelavcev, ki so ocenjevali raven etičnih kompetenc svojih neposrednih vodij. V raziskavi je izvedena analiza povezanosti (Pearsonov korelacijski koeficient) in razlik (t-test) med samoocenami etičnih kompetenc vodstvenih medicinskih sester in ocenami njihovih sodelavcev. Rezultati: Med samoocenami vodij in ocenami zaposlenih obstaja šibka povezanost pri štirih etičnih kompetencah (korelacijski koeficient med 0,137 in 0,238; p < 0,05), pri petih povezanosti ni. Agregatni kazalnik značilnosti vodstvenih etičnih kompetenc v zdravstveni negi kaže, da so za vodje v zdravstveni negi najznačilnejša ravnanja, povezana z zasebnostjo, avtonomnostjo, informiranostjo pacienta ter s takojšnjim ukrepanjem v primeru kršitve pravil in doktrin zdravstvene nege oziroma prevzemanja odgovornosti za lastno delo. Diskusija in zaključek: Majhna povezanost samoocene ravnanj vodilnih z oceno njihovih sodelavcev kaže na različnost pogledov na raven etičnih kompetenc vodilnih medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah. Na osnovi primerjave ocen dobijo vodstvene medicinske sestre povratno informacijo o tem, kako njihovo ravnanje ocenjujejo njihovi sodelavci. Vodstvu bolnišnic velike razlike v ocenah kažejo na premajhno kohezivnost posamezne skupine (tima zdravstvene nege) in premajhno stopnjo komunikacije med člani tima in vodjem.
Ključne besede: vodenje, medicinske sestre, etična načela, kompetence, samoocena
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 0 |
3. Samoocena usposobljenosti medicinskih sester za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah : primerjava med novozaposlenimi in zaposlenimi več kot eno letoTanita Kaja Černe, Kristina Medvešček, Sara Ušaj, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Od novozaposlenih medicinskih sester se velikokrat pričakuje, da bodo delovale enako kompetentno kot izkušene. Namen raziskave je bil preučiti razliko pri samooceni usposobljenosti za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah med novozaposlenimi medicinskimi sestrami in zaposlenimi več kot eno leto.Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda. S spletnim vprašalnikom je bilo izvedeno anketiranje na priložnostnem vzorcu 98 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani na podlagi vprašalnika »Percepcija zdravstvene oskrbe v akutnih situacijah« (ang. Perception to Care in Acute Situations). Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike in Mann Whitneyjevega U-testa, Kruskal Wallisovega H-testa. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila p < 0,05.Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so novozaposlene medicinske sestre zdravstveno oskrbo v akutnih situacijah samoocenile slabše kot medicinske sestre, zaposlene več kot leto dni (U=271,000, p < 0,001). Ugotovitve kažejo tudi razliko v samooceni usposobljenosti med medicinskimi sestrami z malo izkušnjami v akutnih situacijah in tistimi z veliko izkušnjami (U=293,000, p < 0,001).Diskusija in zaključek: Novozaposlene medicinske sestre se v začetku ne počutijo dovolj sposobne za samostojno delo v akutnih situacijah. Ugotovljeno je bilo, da na samooceno usposobljenosti medicinskih sester vplivajo spol, starost, delovna področja in predhodne izkušnje z akutnimi situacijami. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo novozaposlene medicinske sestre in na pomen mentoriranja v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, medicinske sestre novinke, profesionalne kompetence, samoocena, mentorstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 239; Prenosov: 74
Povezava na datoteko |
