1. Duhovnost v zdravstveni negi v Sloveniji : pregled literatureKlelija Štrancar, Andreja Mihelič Zajec, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Duhovnost v zdravstveni negi v svetu temelji na raziskavah, ki so podlaga za praktično delo medicinskih sester. Namen raziskave je bil ugotoviti število objavljene znanstvene literature na temo duhovnosti v zdravstveni negi v slovenskem prostoru in jo proučiti glede na raziskovalni pristop in vsebinsko tematiko. Metode: Uporabljen je bil pregled znanstvene literature, objavljene od 2005 do 2017 v podatkovni bazi COBIB.SI. Iskanje je potekalo s ključnimi besedami: "duhovnost", "duhovna oskrba", "celostni pristop", "zdravstvena nega", "paliativna oskrba", "žalovanje", "umiranje", "duhovno zdravje". Uporabljena je bila metoda analize vsebine. Rezultati: Izmed 367 identificiranih objav je bilo v končno analizo vključenih 11 znanstvenih del. Z metodo analize vsebine so bile identificirane tri kategorije: (1) razumevanje pojma duhovnosti in duhovne oskrbe ter pripisovanje njunega pomena za paciente; (2) zaznavanje duhovnih potreb pacientov in izvajanje prakse duhovne oskrbe; (3) predstavitev potencialov eksistencialno-fenomenološkega pristopa, ki poglabljajo samorazumevanje spremljevalca pri spremljanju in duhovni podpori pacientov in njihovih svojcev. Diskusija in zaključek: Zanimanje za obravnavano temo je v domačem prostoru prisotno. V znanstvenih objavah je duhovnost najpogosteje obravnavana na področju paliativne oskrbe in umiranja. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zaznavanju in opozarjanju na duhovne potrebe pacientov ter nudenju podpore.
Ključne besede: duhovna oskrba, religija, duhovne potrebe, medicinske sestre
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 388; Prenosov: 224
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Charismatic christianity as primal spirituality? : some observations from SloveniaIgor Jurekovič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The global emergence of Charismatic Christianity ought to be regarded as one of the most consequential phenomena in contemporary history. With estimates reaching as high as 700 million adherents, Charismatics from various denominations have heralded the emergence of Global Christianity. Their considerable popularity has prompted numerous scholarly analyses aimed at elucidating the factors contributing to the emergence of Charismatic Christianity. Social scientists often elaborate on functionalist explanations, suggesting that the popularity of Charismatics can be understood through varying responses to social modernisation. Such explanations, however, frequently neglect the theological innovations inherent to Charismatic Christianity, which garners greater focus from theologians. Among them, Harvey Cox notably asserted that the widespread appeal of Charismatic Christianity can be attributed to its embodiment of experiential primal spirituality. Cox elaborated on three dimensions of Charismatic Christianity as a manifestation of primal spirituality: primal speech, primal piety, and primal hope. The objective of this article is to elucidate Cox’s argument and to examine the advantages of this approach while also offering insights derived from fieldwork conducted among Charismatics in Slovenia. The article posits that Cox’s approach merits appreciation among social scientists, as it identifies unique characteristics of Charismatic spirituality, while also acknowledging its limitations.
Ključne besede: karizmatično krščanstvo, prvinska duhovnost, religija, Slovenija, religijske spremembe
Objavljeno v DiRROS: 27.08.2025; Ogledov: 673; Prenosov: 477
 Celotno besedilo (278,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. O sanjah, človeški imaginaciji in tehnologijiLenart Škof, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V poglavju ponujam razmislek o človeški imaginaciji, smotru tehnologije in prihodnosti človeštva v dobi antropocena. Uvodoma predstavim okoljsko krizo in poudarim potrebo po zaščiti in varovanju narave. Nato v prvem delu podajam razlago sanj o potniškem letalu in jo navežem na Bachelardovo teorijo o imaginaciji zraka in oniričnem letu. Prikažem, kako močno je danes tehnika vpeta v naša življenja in kako tesno prepletena je z nami. To postavim za izhodišče drugega dela poglavja, v katerem se posvetim Martinu Heideggerju in njegovemu vprašanju po tehniki. Na podlagi analize Heideggerjeve temeljne razprave o tehniki zagovarjam alternativno možnost pojmovanja artefaktov (kot so različna orodja ali tudi potniško letalo), in sicer ne le kot razpoložljiv obstanek, marveč kot način (ontološkega) razkrivanja. Tretji in zadnji del razprave je posvečen teologinji Ilii Delio in njeni teilhardovski kozmični viziji prihodnosti tehnološkega napredka. Tehnologija je za Delio del kozmičnega narativa, v katerem človek predstavlja razmišljujoči segment univerzuma. Članek sklenem z mislijo o novi elementarni zavesti in imaginaciji, v kateri narava, njena življenjska sila in najnaprednejša tehnika in tehnologija, vključno z umetno inteligenco, tvorijo novo panenteistično celoto.
Ključne besede: elementarna religija, sanje, tehnika, Gaston Bachelard, Martin Heidegger, Teilhard de Chardin, Ilia Delio, umetna inteligenca
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 620; Prenosov: 481
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Panteizem z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (WNOMA)Gorazd Andrejč, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V članku obravnavam panteizem v okviru področja »vere in razuma« v f ilozofiji religije, pri čemer se osredotočam na vprašanje odnosa med panteizmom in empirično-znanstveno racionalnostjo. Vprašanja se lotevam z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (ang. Wittgensteinian Nonoverlapping Magisteria – WNOMA), kot imenujem ta pristop k znanosti in religiji. WNOMA zagovarja kategorialno razliko med religioznim in znanstvenim jezikom in naravnanostjo, ki jo pojasnjujem s pomočjo razlikovanja med religioznimi verovanji in znanstvenimi prepričanji ter van Fraassnove distinkcije med religiozno in empiristično držo. To pomeni, da je pristop WNOMA k religioznim verovanjem ne-evidencialističen in da izkustveno-instinktivni vidik religije poudarja kot bolj temeljnega v primerjavi s sistematsko-intelektualnim. Raznolikost sodobnega panteizma delno izvira iz vprašanja, ali določena oblika panteizma daje prednost izkustveno-duhovni ali intelektualni plati oziroma ali je »vroča« ali »hladna«. Obravnavam nekaj povednih primerov: Spinozo, Einsteina, Svetovno panteistično gibanje (WPM) in »čudo-vito« argumentacijo panteizma, ki jo je nedavno predstavil Ryan Byerly. Glavni prispevek tega članka je kritična interpretacija teh različic panteizma z wittgensteinovskega vidika ločenih domen (WNOMA), s katero želim ponazoriti verodostojnost in potrditi prepričljivost pristopa WNOMA k panteizmu. Pri tem se osredotočam na odnos panteizma do znanstvene racionalnosti na eni strani in izkustva na drugi. Zagovarjam tezo, da bolj vroče oblike panteizma lahko izkazujejo intelektualno vrlost tudi brez razvitega filozofskega ali teološkega sistema, če jim uspe združiti empiristično držo in panteistično religiozno stališče. Prav tako trdim, da je »hladnejši« in filozofsko bolj rigorozni panteizem lahko problematičen, kadar predpostavlja religiozni evidencializem, zapostavlja izkustveni vidik panteizma v korist intelektualizma ali/in zamegljuje meje med znanostjo in religijo.
Ključne besede: panteizem, vera in razum, religija in znanost, Ludwig Wittgenstein, NOMA
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 868; Prenosov: 442
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Čarobni prostori, hibridne duhovnosti : religijski elementi v digitalni sodobnostiVictoria Dos Santos, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: V tem prispevku je analiziran dialog med religijo in platformami videoiger, s ciljem raziskati, kako se sodobne verske manifestacije artikulirajo in živijo v spletnem kontekstu, ter tako prinašajo izkušnje, ki kljub temu, da so virtualne, vključujejo materialne in senzorične dimenzije verskega fenomena. Pričujoči članek torej pritrjuje, da se digitalne tehnologije in religija ne izključujejo, saj so v sodobnem svetu tesno povezane. Zato bomo obravnavali fenomen digitalne religije in s pomočjo poetičnega jezika raziskovali različne duhovne izraze v videoigrah in prostorih, potopljenih v virtualno resničnost.
Ključne besede: digitalna religija, videoigre, obred, avatar, performans, sveti prostor
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2025; Ogledov: 595; Prenosov: 416
Celotno besedilo (3,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. »Vsi smo malo videli, da bog tudi prek socialnih omrežij deluje« : vpliv intenzivirane rabe digitalnih tehnologij na izbrane slovenske religijske skupnostiAleš Črnič, Taja Fortuna, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja analizo intervjujev s predstavniki treh raznovrstnih slo-venskih religijskih skupnosti, večinske Rimskokatoliške cerkve, ustaljene manjšin-ske Islamske skupnosti ter mlajše in manjše Skupnosti za zavest Krišne. Raziskava si prizadeva spoznati in čim bolje razumeti, kako so se skupnosti prilagodile zah-tevnim izzivom epidemije koronavirusa covid-19, predvsem pa koliko in kako so si pri tem pomagale z digitalnimi tehnologijami ter kakšne začasne in dolgotrajnejše vplive je to imelo na religijsko življenje. Ugotavljamo, da je prisilna domestifika-cija religijskega življenja močno intenzivirala rabo digitalnih tehnologij, vendar so med proučevanimi skupnostmi pomembne razlike. V splošnem se digitalne teh-nologije niso izkazale kot nadomestek religijskih dejavnosti v živo, temveč večino-ma kot zasilno orodje v izjemnih razmerah. Po koncu epidemije ostaja hibridna raba predvsem tistih digitalnih orodij, ki so komplementarna dejavnostim v živo
Ključne besede: religija, družbena omrežja, religijska avtoriteta, digitalizacija
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2025; Ogledov: 762; Prenosov: 648
Celotno besedilo (334,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Mediatizacija religije in zamikanje religijskih avtoritet : etnografska raziskava digitalizacije izbranih slovenskih religijskih skupnosti med epidemijoKatja Koren Ošljak, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V okviru mednarodnega projekta Recovira je bil eden izmed raziskovalnih ci-ljev v Sloveniji mapiranje spletne prisotnosti treh religijskih skupnosti – Rimsko-katoliške cerkve, Islamske skupnosti v RS in Skupnosti za zavest Krišne. Posebno pozornost smo namenili obdobju zaprtja javnega življenja v času epidemije, ko se je večina dejavnosti religijskih skupnosti iz sakralnih objektov premaknila na splet. Ker je bil naš raziskovalni interes spoznati različne aspekte digitalizacije teh sku-pnosti, smo se zbiranja podatkov lotili s pomočjo metode netnografije. Osrednji cilj opravljene študije je identifikacija digitalnih oz. digitaliziranih praks religijskih skupnosti v odnosu do religijskih avtoritet. Na ozadju občinstvenega razumevanja mediatizacije in analize digitalnih religijskih praks smo opazovali spremembe v razmerjih moči znotraj opazovanih religijskih skupnosti in prišli do treh ključnih sklepov: 1. prilagoditve religijskega vsakdana so v katoliški skupnosti povzročile napetosti glede možnosti sodelovanja pri religijskih dejavnostih zunaj cerkva in ustreznosti ukrepov ob epidemiji; 2. islamska skupnost je v času epidemije od-povedala večino religijskih dejavnosti in pozvala k ravnanju, skladnemu z ukrepi; 3. skupnost Hare Krišna je bila v času epidemije daleč najbolj aktivna s praksami digitalizacije, ki so bile izrazito vključujoče naravnane. Ob tem pa smo identifi-cirali tudi primera alternativnih religijskih avtoritet, ki sta se formirali s pomočjo digitalnih medijev.
Ključne besede: religija, religijska avtoriteta, digitalizacija, netnografija, digitalna etnografija, mediatizacija, katoliška skupnost, islamska skupnost, skupnost za zavest Krišne
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2025; Ogledov: 803; Prenosov: 638
Celotno besedilo (626,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Religija, digitalni mediji in epidemija covida-19Marcus Moberg, Aleš Črnič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V tem uvodnem članku v tematski sklop o religiji in digitalnih tehnologijah ob in po epidemiji covida-19 predstavljamo kratek oris soočanja predvsem krščanskih in islamskih religijskih skupnosti s hitro razvijajočimi se digitalnimi tehnologijami, potem strnjeno opišemo razvoj raziskovanja še relativno mladega področja religije in digitalnih medijev s pregledom temeljne literature in raziskav, pri čemer se po-sebej osredinimo na intenzivirano rabo digitalnih tehnologij, ki jo je med letoma 2020 in 2021 povzročila svetovna pandemija. Na koncu na kratko predstavimo še mednarodni raziskovalni projekt Religijske skupnosti v virtualni dobi, na katerem temelji predstavljeni tematski blok.
Ključne besede: religija, digitalni mediji
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2025; Ogledov: 915; Prenosov: 1836
Celotno besedilo (421,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Religijska raznolikost in problem sistemskega rasizma v okviru globalnih migracij : študija primera tunizijske obravnave podsaharskih temnopoltih kristjanovPrimož Krašovec, Anja Zalta, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek temelji na večmesečni raziskavi procesa rasizacije podsaharskih migrantov v Tuniziji. Izhodišče naše raziskave je govor tunizijskega predsednika Kaisa Saieda iz februarja 2023. V okviru novih pogajanj z EU o podpori pri upravljanju migracij v Sredozemlju je predsednik poudaril, kako pomembno je, da Tunizija je ter ostane arabska in muslimanska. podsaharski migranti, ki v velikem številu prihajajo v Tunizijo, so temnopolti. Številni med njimi so tudi kristjani. Tunizijski primer rasizacije migrantov je podoben dinamiki sistemskega rasizma v evropskih državah. Naša teza je, da je rasizacija del kompleksnejše dinamike, ki jo določa kapitalistični način produkcije, ki zaradi svojih notranjih protislovij hkrati zahteva in izloča človeško delovno silo. Trdimo, da so trajno izločeni presežno prebivalstvo, ki zaradi tega, ker ga kapitalistični trgi ne disciplinirajo, velja za nevarno, zato spada pod policijsko pristojnost. Ta proces policijskega obvladovanja presežnih populacij predstavlja sodobni sistemski rasizem kot poseben način državne politike, pri čemer je »rasa« rezultat omenjenega procesa ter ni določena s svojimi biološkimi, verskimi, etničnimi ali kulturnimi značilnostmi. Svojo tezo podpremo s terensko študijo. Sestavljajo jo kvalitativni intervjuji s tunizijskimi strokovnjaki in trije osebni pripovedni intervjuji s podsaharskimi migranti iz Kameruna.
Ključne besede: religija, religijska raznolikost, kristjani, podsaharski Afričani, presežno prebivalstvo, sistemski rasizem, migracije, begunci, tunizijski primer
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2025; Ogledov: 681; Prenosov: 412
Celotno besedilo (391,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Etika uživanja hrane : Hrana in mi: vprašanje nekega odnosaAdriano Fabris, 2023, strokovna monografija Povzetek: Adriano Fabris nas v knjigo uvede s kritiko današnjih predstav o prehranjevanju in odnosu do jedi. Etika uživanja hrane ni povezana niti s temi, ki prepotujejo kilometre, da pridejo do lokala s slow food, niti s temi, ki so zadovoljni z goltanjem sendvičev iz restavracij s fast food. Prav tako ne zadeva obnašanja teh, ki prepovedujejo določeno hrano ali fetišizirajo določene vire hrane, kot so borci za pravice živali, vegetarijanci in vegani. Zadeva tiste, ki se zavedajo, da jesti pomeni odnos do vsega, kar nas lahko nahrani: spoštljiv, uravnotežen odnos, ki upošteva mnogotere vezi, v katere je vpleteno vsako živo bitje. To je delovanje tistih, ki razumejo, da je treba regulirati svojo željo in ne potrebe po prehranjevanju. V drugem poglavju avtor obravnava različne načine reguliranja prehranjevanja s predpisovanjem tega, kaj na bo dovoljeno jesti in kaj ne. V ozadju teh predpisov, zapovedi in prepovedi se kot specifični znak naše omejenosti pojavlja nezmožnost, da bi asimilirali vse, torej povsem zaužili tisto, s čimer se prehranjujemo, s čimer je povezana tudi potreba po puščanju ostankov in odpadkov. V tretjem poglavju je začrtana etiko uživanja hrane, ki izhaja iz predpostavke, da obstoj hrane implicira, spodbuja in izvršuje odnose ter da je prehranjevanje samo odnos. Na to se navezuje vprašanje, ali je za prehranjevanje samega sebe neizogibno izvajati nasilje nad drugimi organizmi. Etični vidik se oblikuje ob predpostavki odgovornega odnosa do živih bitij, ki ne vključuje le nas ljudi, marveč celoten ekosistem. Knjigo zaključuje manjši priročnik (dekalog), ki naj bi z normativnim pristopom usmerjal naše konkretne izbire v pri prehranjevanju. Od naše izbire je odvisno, ali bomo z etično motivirano izbiro dejansko spremenili naš odnos do prehranjevanja. Če bomo to storili, bo to prvi korak k uveljavitvi še bolj splošnih sprememb v našem odnosu do sveta in k odgovorni delitvi skupnega prostora z drugimi živimi bitji.
Ključne besede: prehrana, prehrambna kultura, etika, religija
Objavljeno v DiRROS: 11.10.2024; Ogledov: 1394; Prenosov: 410 |
