Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rekreacija) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?
Živa Bončina, Robert Hostnik, Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik, Jurij Kobe, Tina Simončič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Upravljanje mestnih gozdov terja intenzivnejšo participacijo in uveljavljanje dodatnih metod za vključevanje javnosti v soodločanje o rabi gozdov. V okviru projekta URBforDAN smo s spletno anketo (n=1134) zbrali podatke o uporabnikih mestnega gozda Golovec. Preverjali smo njihovo oddaljenost od Golovca, način prihoda, pogostost in trajanje obiska, najpogostejšo točko vstopa v gozd ter želje o dodatni infrastrukturi. Glede na razlog obiska smo anketirance združevali v skupine in nadaljnje analize izvedli po skupinah uporabnikov (naštete po številčnosti: gorski kolesarji, pohodniki, družine, tekači, kolesarji, sprehajalci domačih živali in drugi). Ugotovili smo, da skoraj 60 % anketirancev obišče Golovec vsaj enkrat na teden, najpogosteje obisk traja 1 do 2 uri. Do gozda večina anketirancev pride peš ali s kolesom, več kot četrtina anketirancev se pripelje z avtomobilom. Največ anketirancev vstopi na Golovec na zahodnem delu (vstopna točka Center Hradeckega). Skupine uporabnikov vstopajo na Golovec različno: na Poligonu Rudnik, bolj odročnem delu Golovca, vstopa največ gorskih kolesarjev, v Štepanjskem naselju največ družin. Skupine uporabnikov se razlikujejo tudi po načinu prihoda v gozd: raba avtomobila in javnega potniškega prometa je najpogostejša pri družinah. Razlike med skupinami so tudi v pričakovanjih do gozda in želeni dodatni infrastrukturi. Rezultati ankete so podlaga za načrtovanje infrastrukture, usmerjanje uporabnikov in urejanje vstopnih točk na Golovec in so bili vključeni v Strateški in Operativni načrt za mestni gozd Golovec.
Ključne besede: mestni gozdovi, participacija, spletna anketa, skupine uporabnikov, rekreacija
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 787; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (447,23 KB)

2.
Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove : nacionalna javnomnenjska raziskava
Anže Japelj, Špela Planinšek, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni smo zbrali podatke o rekreacijskih navadah Slovencev, njihovi zaznavi pomembnosti izbranih dobrin in storitev gozda ter podpori prostemu vstopu v gozdove. S spletnim anketiranjem smo zbrali odgovore 801 posameznika, vzorca, ki je za populacijo polnoletnih Slovencev po starostni in spolni strukturi reprezentativen za celotno populacijo. S pomočjo preproste frekvenčne analize smo določili najbolj (sprehod in pohod) in najmanj (lov) pogoste aktivnosti v gozdu. Pri pomembnosti dobrin in storitev gozda smo razkrili znatno raznolikost preferenc in opredelili, da sta v primeru uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev gozda po dve skupini anketirancev, ki jim pripisujeta različen pomen, v primeru kulturnih storitev pa so štiri skupine. Le-te smo dodatno opredelili s pomočjo socio-demografskih značilnosti. Ugotovili smo tudi, da obstaja večinska podpora prostemu vstopu v gozd, vendar se zmanjšuje pri tistih, ki živijo v manjših naseljih, in tistih, ki imajo več gozda.
Ključne besede: anketiranje, dobrine in storitve gozda, javno mnenje, rekreacija v gozdu, multivariatna statistična analiza, Slovenija, gozdovi, rekreacijski gozdovi, gozdne funkcije
Objavljeno v DiRROS: 23.12.2018; Ogledov: 2909; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (284,64 KB)

3.
Analiza nedeljskega obiska primestnega gozda na primeru Šmarne gore
Boštjan Anko, 1987, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: funkcije gozdov, rekreacija, rekreacijska funkcija gozdov, Šmarna gora, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3567; Prenosov: 1501
.pdf Celotno besedilo (989,34 KB)

4.
Napovedovanje vplivov na naravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gorskem svetu
Janez Pogačnik, 1976, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: funkcije gozdov, rekreacija, smučišča, vplivi na okolje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3393; Prenosov: 1530
.pdf Celotno besedilo (5,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh