Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rdeči bor) .

31 - 40 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
Vegetacija gozdov rdečega in črnega bora na slovenskem ozemlju
Milan Piskernik, 1979, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rdeči bor, črni bor, gozdne združbe
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3857; Prenosov: 1662
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

34.
Kakovost rdečega bora
Dušan Mlinšek, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., kakovost lesa, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4044; Prenosov: 1784
.pdf Celotno besedilo (897,08 KB)

35.
O krhkosti krošnje pri rdečem boru (Pinus silvestris L.)
Dušan Mlinšek, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., krošnja, trdota vej, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4256; Prenosov: 1836
.pdf Celotno besedilo (750,72 KB)

36.
Zveza med mladostno rastjo in obliko doraslega rdečega bora (Pinus silvestris L.)
Dušan Robič, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., krošnja, rast, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4242; Prenosov: 1837
.pdf Celotno besedilo (615,49 KB)

37.
Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka
Simon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic.
Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4631; Prenosov: 2064
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

38.
Isolation and characterization of essential oils from the cones of Norway spruce (Picea abies Karst.), European larch (Larix decidua Mill.) and Scots pine (Pinus sylvestris L.)
Janja Zule, Vesna Tišler, Andrej Žurej, Niko Torelli, 2003, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Preučevana je bila ekstrakcija eteričnih olj iz svežih storžev navadne smreke, rdečega bora in evropskega macesna ter njihova kemijska karakterizacija z metodo plinske kromatografije. Identificirani so različni monoterpeni in določene njihove relativne koncentracije. Ovrednotene so tudi vsebnosti višjih terpenov in podane razlike v kemijski sestavi posameznih eteričnih olj.
Ključne besede: navadna smreka, rdeči bor, evropski macesen, eterična olja, terpeni, kemijska karakterizacija, plinska kromatografija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4713; Prenosov: 1989
.pdf Celotno besedilo (404,97 KB)

39.
40.
Iskanje izvedeno v 0.75 sek.
Na vrh