1. Staroselske kozmologije v okviru novih epistemoloških in političnih teženj globalnega JugaMarija Mojca Terčelj, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Bistvena razlika med staroselskimi verstvi in svetovnimi religijami je v pojmovanju odnosa »človek – narava«. Staroselska verstva dojemajo človeka kot enakovrednega akterja pri vzpostavljanju kozmične harmonije, torej ga postavljajo ob bok vsem drugim živim in neživim bitjem stvarstva, medtem ko ga svetovne religije umeščajo v središče sveta. Krščansko religiozno izročilo na eni strani ter kartezijanski ontološki dualizem in metodološki empirizem na drugi so močno vplivali na razvoj zahodnjaške znanstvene misli. Družbene in humanistične vede so v zadnjih desetletjih naredile velik korak – prispevale so k novim razlagam glo-balnih ekonomskih in socialnih zakonitosti ter hibridizacije etničnih identitet in začele tesneje sodelovati z empiričnimi znanostmi. Problem nastane, ko je zaradi lastne zazrtosti katera koli druga vrsta znanja diskvalificirana kot »neznanstvena«, »lokalna«, »romantična«, nepopolna. V začetku 21. stoletja je staroselska kozmologija vstopila v politični diskurz in ideologijo številnih socialnih gibanj globalnega Juga. Na podlagi primerjalne analize treh konkretnih staroselskih kozmoloških in religioznih modelov (odnos človek – narava) želi članek opozoriti na potrebo po pluralizmu miselnih konceptov in družbenih praks.
Ključne besede: človek - narava, staroselci, pačamamizem, ekologija, razvoj
Objavljeno v DiRROS: 22.03.2022; Ogledov: 265; Prenosov: 156
 Celotno besedilo (292,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vplivi na obisk gozda v splošnih in gozdnih vrtcihAleš Golob, Mojca Nastran, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predšolski otroci preživijo velik del vsakdanjika v vrtcih, zato je treba umestiti obisk gozda, kot najobsežnejšega naravnega okolja v Sloveniji, v programe predšolskega varstva otrok. Na podlagi anket vzgojiteljev javnih vrtcev v Sloveniji (N = 133) smo analizirali navade, namene, ovire in skrbi pri obiskovanju gozda. V največji meri sta pogostost in dolžina obiska gozda odvisni od njegove oddaljenosti. Navade obiska gozda med gozdnimi vrtci, vključeni mi v Mrežo gozdnih vrtcev, ki jo organizira Inštitut za gozdno pedagogiko, se večinoma ne razlikujejo značilno od splošnih javnih vrtcev. Najpomembnejša razlika med njimi je pogostejši obisk v slabšem vremenu in sam namen obiska gozda. Glavne skrbi pri obisku gozda so klopi, strah pred poškodbami in neprimerna oprema otrok. Za manj pogostejši obisk gozda vzgojitelji navajajo med drugim tudi druge vzgojne prioritete vrtcev in premalo podpore s strani vodstva ter staršev, kar nakazuje potrebo po strateški promociji, izobraževanju in implementaciji preživljanja časa v gozdu v okviru predšolske vzgoje.
Ključne besede: gozdni vrtci, gozdna pedagogika, obisk gozda, razvoj otrok, klopi, predšolska vzgoja, okoljska vzgoja, naravna učna okolja
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 2054; Prenosov: 1249
Celotno besedilo (950,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Gozd in les kot priložnost za regionalni razvoj : Festival lesa, Kočevje, 20192019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: lesarstvo, klimatske spremembe, Slovenija, gozdovi, gozdnogospodarsko načrtovanje, državni gozdovi, raba zemljišč, les, ekosistemske storitve, lesnopredelovalna industrija, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 10.11.2021; Ogledov: 695; Prenosov: 508
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vzroki propadanja lesne in pohištvene industrije v Sloveniji in predlogi za njeno ponovno rastIgor Milavec, 2015, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: lesnopredelovalna industrija, Slovenija, število zaposlenih, zaposlovanje, propadanje, izvedeni ukrepi, izboiljšanje stanje, dolgoročni razvoj
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 449; Prenosov: 146
Celotno besedilo (4,69 MB) |
5. |
6. |
7. 33. onkološki vikend : državni presejalni programi v onkologiji danes, jutri : zbornik : Ljubljana, 9. oktober 2020, Domus Medica2020, ni določena Ključne besede: presejalni programi, nacionalni programi, program ZORA, program DORA, program Svit, perspektivni razvoj, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 15.03.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 267
Celotno besedilo (5,94 MB) |
8. Pripomoček za določitev roka za izvedbo ukrepov za zatiranje smrekovih podlubnikovNikica Ogris, 2020, strokovni članek Ključne besede: osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, šesterozobi smrekov lubadar, Pityogenes chalcographus, razvoj, fenologija, napovedi, prognoza, sanitarni posek
Objavljeno v DiRROS: 13.07.2020; Ogledov: 1246; Prenosov: 853
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
