1. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2024 : Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Poročilo predstavlja rezultate mednarodne raziskave TALIS 2024, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osredotoča se na poučevanje in učenje v Sloveniji v primerjavi z drugimi izobraževalnimi sistemi, z empiričnimi podatki o učiteljih in ravnateljih na ravneh ISCED 1, 2 in 3 (prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter srednje šole). Podatki so zbrani anonimno in analizirani z uporabo reprezentativnih vzorcev, z mednarodnimi primerjavami in trendi od leta 2018. Dokument vključuje preglednice, prikaze in vire, namenjen pa je raziskovalcem, političnim odločevalcem ter strokovni javnosti.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, mednarodne raziskave, pomanjkanje učiteljev, raznolikost učencev, razredi, večkulturnost, samoučinkovitost, posebne potrebe, učenci s posebnimi potrebami, prakse, vodenje razreda, preverjanje in ocenjevanje, socialno in čustveno učenje, digitalna orodja, umetna inteligenca, tehnologija, poklicna pot, poklicni dosežki, dejavniki stresa, prilagajanje, šolske reforme, disciplina, izobraževanje učiteljev, mentorstvo, usposabljanje, učni cilji, avtonomija, vodenje šole, sodelovanje učiteljev, profesionalni odnosi, ravnatelji, odnosi med učitelji in učenci, odnosi med učitelji in starši, kariera, status učiteljev
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 500; Prenosov: 373
 Celotno besedilo (32,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv objedanja zaradi rastlinojede divjadi na gostoto in višinsko preraščanje gozdnega mladja na Tolminskem gozdnogospodarskem območjuIztok Koren, Peter Razpet, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na Tolminskem gozdnogospodarskem območju smo v treh popisih objedenosti gozdnega mladja v letih 2016, 2020 in 2024 na istih 114 ploskvah ugotavljali dinamiko številčnosti gozdnega mladja ter kako mladje med tremi popisi prerašča v višino. Frekvenčna struktura števila mladja se je med tremi popisi značilno spremenila tako v skupnem kakor med skupinami drevesnih vrst in med skupinami gozdnogospodarskih enot. Med tremi popisi se je število mladja zmanjšalo, zmanjšalo se je tudi znotraj prvega in drugega višinskega razreda, dočim se je znotraj naslednjih treh višinskih razredov število mladja povečalo. Zmanjševanje oziroma povečevanje števila mladja znotraj višinskih razredov je med tremi popisi različno po skupinah drevesnih vrst, različno je tudi po skupinah gozdnogospodarskih enot, kjer pa so razlike manjše. Ugotovili smo negativno povezavo med stopnjo objedanja in višinskim preraščanjem. Najmanj objedena sta smreka in bukev, ki tudi najbolje preraščata v višino. S povečevanjem objedanja se zmanjšuje število mladja v vseh višinskih razredih.
Ključne besede: Tolminsko gozdnogospodarsko območje, gozdno mladje, višinsko preraščanje, višinski razredi, objedanje zaradi rastlinojedov
Objavljeno v DiRROS: 02.10.2025; Ogledov: 644; Prenosov: 225
Celotno besedilo (502,25 KB) |
3. Prelom s starim in ustvarjanje nove eliteDavid Petelin, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sprememba gospodarskega in političnega sistema med vojno oziroma po njej je največja prelomnica v slovenski novejši zgodovini. Spremenila se je socialna in prebivalstvena struktura. Oblast v državi je prevzel nov revolucionarni sloj. Povsod po Jugoslaviji in tudi v Sloveniji so oblasti organizirale sodne procese. S popolno notranjepolitično zmago partije, z obračunom z meščanskim elementom, družbenimi spremembami je prišlo do zamenjave tudi v tistem delu slovenske oziroma ljubljanske socialne podobe, ki je pripadala najvišjemu sloju - t. i. elite. Meščanstvo in meščanske vrednote so bile nezaželene in postavljene na stranski tir ter sčasoma izničene. Po vojni so mnoge meščane pobili, pozaprli, številni so se izselili, druge so razlastili, nekateri so vstopili v partijo in s tem (nekateri tudi nehote) izdali meščansko tradicijo.
Ključne besede: družbeni razredi, socializem, meščanstvo, razlastitev, nacionalizacija, Slovenija, 1945/1952
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 535; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Merjenje in sortimentacija : priročnik za pravilno merjenje in razvrščanje okroglega lesaMirko Baša, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: gozdni lesni sortimenti, kakovostni razredi, okrogli les
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 2261; Prenosov: 730
Celotno besedilo (5,16 MB) |
5. Napake lesa : priročnik za prepoznavanje napak okroglega lesa : opisi najpomembnejših napak lesa, njihovo merjenje in določanje kvarnega vpliva na kakovostMirko Baša, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: napake lesa, zasebni lastniki gozdov, kakovostni razredi, krojenje
Objavljeno v DiRROS: 05.03.2021; Ogledov: 2393; Prenosov: 844
Celotno besedilo (5,50 MB) |
6. Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posestiAnže Martin Pintar, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na Pahernikovi gozdni posesti je mogoče spremljati učinke in uspešnost vsaj polstoletnega gospodarjenja z raznomernimi gozdovi. Na podlagi podatkov kontrolne vzorčne metode in laserskega skeniranja Slovenije smo ocenjevali strukturno pestrost gozdnih sestojev s kazalniki in indeksi sestojnih gostot, vrstne in strukturne pestrosti debelinskih razredov, sestojnih višinskih razredov in njihovih zgornjih višin. Primerjali smo rabo zemljišč v katastrskih občinah, na katerih leži Pahernikova posest (k.o. Vuhred, Planina, Orlica in Hudi Kot), v letu 1825 z letom 2017. V vseh analiziranih katastrskih občinah se je delež gozda v tem obdobju stoletja povečal, na posesti pa se je povečal za 21,4 %. Razlike v sestojnih gostotah in kazalnikih sestojne pestrosti med sestoji, kjer gozda v začetku 19. stoletja ni bilo, in sestoji na ohranjenih gozdnih zemljiščih niso statistično značilne. V prevladujočem rastiščnem tipu kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico smo ocenili za 20 % višjo lesno zalogo od primerljivih gozdov tega rastiščnega tipa na Slovenskem. Ob višjih lesnih zalogah in visokih kazalnikih debelinske pestrosti v gozdovih na Pahernikovi posesti nismo ocenili višjih sestojnih gostot SDI kot v drugih rastiščno primerljivih gozdovih. Po gradientih nadmorskih višin smo ocenili razlike v višini in zgradbi sestojne strehe, ki vplivajo na gospodarjenje znotraj posameznega rastiščnega tipa.
Ključne besede: Franciscejski kataster, raba zemljišč, sestojna zgradba, LiDAR, sestojni višinski razredi, Pahernikova posest
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 7321; Prenosov: 4477
Celotno besedilo (3,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
