1. Soil-origin effects on wild lupin seed traits and their potential for crop developmentOren Shelef, Dvora Namdar, Hanita Zemach, Paula Pongrac, Mitja Kelemen, Ofer Cohen, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper explores the effect of soil type at the site of origin on lupin seed phytochemistry. We examined wild populations of lupins originating from basaltic and calcareous soils and analyzed their seed morphology and phytochemical profiles, with a particular focus on secondary metabolites—namely quinolizidine alkaloids and ionomes. The two lupin species studied, Lupinus pilosus and L. palaestinus, are native to Israel and were collected from wild populations. The overarching goal of this study is to leverage this knowledge to facilitate the domestication of these crop wild relatives for food or feed applications. We sampled 30 populations of the two species across Israel, characterized their environments at the landscape scale, and integrated this data with quinolizidine alkaloid profiles obtained from the seeds. This approach enabled us to elucidate the biochemical and ecological contexts underlying alkaloid formation. This study reveals that L. pilosus and L. palaestinus can be distinguished based on their seed phytochemical profiles. We suggest that these distinguished profiles are related to their soil origin. Our results highlight the influence of pedological origin—basaltic vs calcareous soils on both quinolizidine alkaloid composition and ionomic profiles in wild lupins. These insights may ultimately support the development of novel crops, contribute to agricultural diversification, and enhance crop resilience.
Ključne besede: fitokemija, kinolizidinski alkaloidi, odpornost poljščin, raznolikost kmetijstva, divji sorodniki poljščin, phytochemistry, quinolizidine alkaloid, crop resilience, agricultural diversification, crop wild relatives
Objavljeno v DiRROS: 13.07.2026; Ogledov: 169; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (6,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Lesna zaloga drevesnih in grmovnih vrst glede na višinske pasove v Sloveniji : primerjalna analiza in razvojne značilnostiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Gal Kušar, Mitja Skudnik, Luka Krajnc, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: slovenski gozdovi spadajo med vrstno pestrejše, saj v njih raste kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. navkljub veliki vrstni pestrosti slovenskih gozdov v lesni zalogi le teh s 60 % prevla-dujeta bukev (Fagus sylvatica) in navadna smreka (Picea abies). Lesna zaloga merskih dreves narašča z nadmorsko viši-no, tako ima zgornji višinski pas največjo lesno zalogo, in sicer 398 m3/ha. obratno od lesne zaloge merskih dreves in grmov se shannon-wienerjev indeks vrstne pestrosti z nadmorsko višino zmanjšuje. podobno je tudi pri shannon-wienerjevem indeksu vrstne pestrosti podmerskih dreves, s tem da je v ni-žinskem pasu nekoliko manjši. delež smreke v lesni zalogi merskih dreves se veča z nadmorsko višino. v nižinskem pasu (do 300 m) znaša 10,2 %, v najvišjem pa 49,4 %. bukev je v zadnjem obdobju postala najpogostejša drevesna vrsta v dele-žu lesne zaloge merskih in podmerskih drevesnih vrst, kar nakazuje tudi na prihodnje večanje lesne zaloge deleža mer-skih dreves bukve. v nižinskem in spodnjem višinskem pasu (nižjem od 700 m) je delež lesne zaloge podmerskih dreves: termofilnih listavcev – predvsem malega jesena (Fraxinus ornus), črnega gabra (Ostrya carpinifolia), tujerodne robinije (Robinia pseudoaccacia) in sencozdržnega belega gabra (Car-pinus betulus) precej večji od deleža lesne zaloge teh drevesnih vrst v lesni zalogi merskih dreves. v merski zalogi podmer-skih grmovnih vrst tako v celotni sloveniji kot tudi v vseh vi-šinskih pasovih prevladuje navadna leska (Corylus avellana), ta prav tako močno prevladuje v vseh višinskih pasovih – naj-večji delež ima v višinskem pasu od 700 do 1.000 m (91,3 %), najmanjšega pa v nižinskem pasu (61,9 %).
Ključne besede: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, gozdovi, višinski pasovi, raznolikost, drevesne vrste, grmovne vrste, lesna zaloga
Objavljeno v DiRROS: 04.06.2026; Ogledov: 274; Prenosov: 254
Celotno besedilo (444,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kulturna kompetentnost v slovenski bolnišnični prehrani : kvalitativna opisna raziskavaHelena Kristina Halbwachs, Marija Ovsenik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Upoštevanje prehranskih omejitev in načel v zvezi s kulturnim ozadjem pacientov je v bolnišnični prehrani pomembno, saj prehrana vpliva na zdravstvene izide in dolžino in stroške hospitalizacije. Ta način zahteva organizacijsko in individualno kulturno kompetentnost. Namen raziskave je bil preučiti pogled odgovornih s področja bolnišnične prehrane na kulturno kompetentnost, oceniti, ali se prehrana v bolnišnicah prilagaja kulturnemu ozadju pacientov, in identificirati izzive na tem področju.Metode: Opravljena je bila kvalitativna raziskava z delno strukturiranimi intervjuji. Intervjuvanih je bilo štirinajst vodstvenih kadrov (vodij prehranskih služb) in drugih strokovnjakov s področja prehrane (dietetikov) iz osmih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili analizirani z deduktivno vsebinsko analizo v programu Atlas.ti. Rezultati: Sogovorniki so se zavedali raznolikosti pacientov in pomena prilagajanja prehrane kulturnemu ozadju, čeprav je koncept kulturne kompetentnosti nepoznan. Pri prilagajanju prehrane obstajajo omejitve. Znanja o kulturnih vidikih prehrane so pomanjkljiva, izobraževanja s tega področja komajda obstajajo. Razvoj kulturne kompetentnosti onemogočajo še drugi izzivi, kot so organizacijski, tehnološki in komunikacijski izzivi.Diskusija in zaključek: S podobnimi izzivi, kot se pri nas, se srečujejo tudi v tujini. Ne glede na to, da imajo po mnenju sogovornikov pacienti v preučevanih bolnišnicah na razpolago veliko možnosti za prilagajanje prehrane, o kulturni kompetentnosti še ne moremo govoriti, saj ta koncept zajema tudi druge veščine. Za razvoj kulturne kompetentnosti tega področja se zahtevajo dodatne raziskave, možnosti izobraževanja o kulturnih vidikih prehranjevanja in zavedanje o pomembnosti storitev prehrane na vseh ravneh zdravstvenega sistema
Ključne besede: bolnišnična prehrana, kulturni vidiki prehrane, prilagajanje prehrane, raznolikost, kultura, prilagajanje, prehrana, izzivi, razvoj
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 499; Prenosov: 297
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2024 : Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Poročilo predstavlja rezultate mednarodne raziskave TALIS 2024, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osredotoča se na poučevanje in učenje v Sloveniji v primerjavi z drugimi izobraževalnimi sistemi, z empiričnimi podatki o učiteljih in ravnateljih na ravneh ISCED 1, 2 in 3 (prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter srednje šole). Podatki so zbrani anonimno in analizirani z uporabo reprezentativnih vzorcev, z mednarodnimi primerjavami in trendi od leta 2018. Dokument vključuje preglednice, prikaze in vire, namenjen pa je raziskovalcem, političnim odločevalcem ter strokovni javnosti.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, mednarodne raziskave, pomanjkanje učiteljev, raznolikost učencev, razredi, večkulturnost, samoučinkovitost, posebne potrebe, učenci s posebnimi potrebami, prakse, vodenje razreda, preverjanje in ocenjevanje, socialno in čustveno učenje, digitalna orodja, umetna inteligenca, tehnologija, poklicna pot, poklicni dosežki, dejavniki stresa, prilagajanje, šolske reforme, disciplina, izobraževanje učiteljev, mentorstvo, usposabljanje, učni cilji, avtonomija, vodenje šole, sodelovanje učiteljev, profesionalni odnosi, ravnatelji, odnosi med učitelji in učenci, odnosi med učitelji in starši, kariera, status učiteljev
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 790; Prenosov: 555
Celotno besedilo (32,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Empowering teachers across Europe to deal with social, emotional and diversity-related challenges : Policy perspectives2024, znanstvena monografija Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelji, opolnomočenje učiteljiev, socialni izzivi, čustveni izzivi, raznolikost, Evropa, politične perspektive, psihologija
Objavljeno v DiRROS: 24.09.2025; Ogledov: 887; Prenosov: 426
Celotno besedilo (4,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Socialna stanovanja v predmestjih : nosilci primestne raznolikosti?Ion Maleas, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih letih francoska urbanistična politika zahteva razmislek o možnih povezavah in stičiščih med značilnima in skoraj protislovnima oblikama stanovanjske gradnje: kolektivnimi socialnimi stanovanji in predmestnimi enodružinskimi hišami. V Franciji veljata zakona, ki spodbujata nasprotujočo si dinamiko na stanovanjskem trgu: zakon o solidarnosti in urbani prenovi, sprejet leta 2000, spodbuja gradnjo socialnih stanovanj in od občin zahteva, da dosegajo zahtevano kvoto, zakon o stanovanjih in prenovljenem urbanizmu, sprejet leta 2014, pa pospešuje zasebno gradnjo, da bi se z zgoščevanjem predmestne gradnje omejilo nenačrtno širjenje mest. Zaradi teh dveh nasprotujočih si načrtovalskih pristopov so lokalne oblasti prisiljene izvajati kompleksne politike, katerih uresničljivost je vprašljiva. V članku je avtor predstavil glavna socialna in politična pojma, na podlagi katerih se v Franciji spodbuja gradnja socialnih stanovanj, in sicer pravico do stanovanja in, kar je najpomembnejše z vidika predmestij, socialno raznolikost sosesk. V povezavi s tem je obravnaval pomen socialne raznolikosti za predmestja in predstavil nekaj uspešno izvedenih projektov gradnje socialnih stanovanj v predmestnih soseskah. Članek je zaokrožil z razpravo o možnih metodah reševanja nasprotja med dinamiko gradnje socialnih stanovanj in procesi zgoščevanja zasebne gradnje v predmestjih.
Ključne besede: enodružinske hiše, predmestja, urbanistična politika, socialna raznolikost, socialna stanovanja
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 741; Prenosov: 380
Celotno besedilo (160,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Proučevanje povezave med etnično raznolikostjo in javnim prostorom : bibliometrična analizaTülay Zıvalı Turhan, Hatice Ayataç, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mehanizem javnega – tj. posameznikov v družbi in njihovih medsebojnih odnosov – je najbolje razviden iz bistvene prvine mest: javnega prostora. Do zdaj je bilo o tem opravljenih mnogo obsežnih raziskav na najrazličnejših področjih. V članku avtorici predstavita konstruktivno analizo raziskovalnih pristopov in metodologij, uporabljenih pri proučevanju etnične raznolikosti kot družbenega pojava v povezavi z javnim prostorom. Analizirali sta 1.079 raziskovalnih člankov, objavljenih med letoma 1995 in 2020 ter vključenih v informacijski sistem Web of Science. Bibliometrične podatke sta ročno filtrirali, scientometrično vizualizacijo pa sta izdelali v programu CiteSpace. Proučili sta, kako so uporabljene teoretične podlage, ter predstavili trenutne trende, vrzeli in pogoste metodološke pristope v analizirani literaturi, ki lahko prinašajo nova spoznanja, uporabna za nadaljnje multidisciplinarne raziskave. Izsledki njune raziskave razkrivajo dva osnovna načina teoretičnega pojmovanja obravnavane teme: pristop, ki se osredotoča na odnos med človekom in krajem ter temelji na proučevanju urbanistične in socialne politike, ter pristop, ki se osredotoča na odnose med ljudmi ter obravnava javni prostor kot dejavnik, ki te odnose omogoča.
Ključne besede: bibliometrične analize, Web of Science, etnična raznolikost, javni prostor, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 701; Prenosov: 464
Celotno besedilo (314,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Religijska raznolikost in problem sistemskega rasizma v okviru globalnih migracij : študija primera tunizijske obravnave podsaharskih temnopoltih kristjanovPrimož Krašovec, Anja Zalta, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek temelji na večmesečni raziskavi procesa rasizacije podsaharskih migrantov v Tuniziji. Izhodišče naše raziskave je govor tunizijskega predsednika Kaisa Saieda iz februarja 2023. V okviru novih pogajanj z EU o podpori pri upravljanju migracij v Sredozemlju je predsednik poudaril, kako pomembno je, da Tunizija je ter ostane arabska in muslimanska. podsaharski migranti, ki v velikem številu prihajajo v Tunizijo, so temnopolti. Številni med njimi so tudi kristjani. Tunizijski primer rasizacije migrantov je podoben dinamiki sistemskega rasizma v evropskih državah. Naša teza je, da je rasizacija del kompleksnejše dinamike, ki jo določa kapitalistični način produkcije, ki zaradi svojih notranjih protislovij hkrati zahteva in izloča človeško delovno silo. Trdimo, da so trajno izločeni presežno prebivalstvo, ki zaradi tega, ker ga kapitalistični trgi ne disciplinirajo, velja za nevarno, zato spada pod policijsko pristojnost. Ta proces policijskega obvladovanja presežnih populacij predstavlja sodobni sistemski rasizem kot poseben način državne politike, pri čemer je »rasa« rezultat omenjenega procesa ter ni določena s svojimi biološkimi, verskimi, etničnimi ali kulturnimi značilnostmi. Svojo tezo podpremo s terensko študijo. Sestavljajo jo kvalitativni intervjuji s tunizijskimi strokovnjaki in trije osebni pripovedni intervjuji s podsaharskimi migranti iz Kameruna.
Ključne besede: religija, religijska raznolikost, kristjani, podsaharski Afričani, presežno prebivalstvo, sistemski rasizem, migracije, begunci, tunizijski primer
Objavljeno v DiRROS: 12.02.2025; Ogledov: 715; Prenosov: 433
Celotno besedilo (391,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. |
