Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (raziskovalne ploskve) .

1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Priraščanje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.) na nekdanjih novinah v Koprivni v Karavankah
Janez Golob, Tom Levanič, David Hladnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi meritev v obdobju 1962–2017 smo na raziskovalnih ploskvah na nekdanjih novinah v katastrski občini Koprivna izračunali debelinske, višinske in volumenske prirastke za najpomembnejši drevesni vrsti - smreko in macesen. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prepuščene naravnemu razvoju, so srednjetemeljnični premeri manjši, število dreves pa večje od tistih v primerljivih gospodarskih gozdovih. V zadnjih tridesetih letih se je zaradi visokih sestojnih gostot zmanjšalo debelinsko priraščanje dreves smreke in macesna. Z dendrokronološko analizo smo ocenili vpliv klimatskih dejavnikov na priraščanje smreke in macesna. Na podlagi dendrokronološke analize smo ugotovili, da se leta z negativnim odzivom dreves v debelinskem prirastku od leta 1984 pojavljajo pogosteje.
Ključne besede: raziskovalne ploskve, smreka, macesen, debelinski prirastek, volumenski prirastek, indeks gostote SDI, dendrokronološka analiza
Objavljeno v DiRROS: 02.12.2021; Ogledov: 1304; Prenosov: 878
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 3999; Prenosov: 1363
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Koprivni
Janez Golob, Milan Golob, David Hladnik, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m3/ha do 761,3 m3/ha, temeljnica pa od 48,7 m2/ha do 61,7 m2/ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d.
Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj
Objavljeno v DiRROS: 29.11.2019; Ogledov: 1351; Prenosov: 413
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Bukove raziskovalne ploskve v Sloveniji ter boniteta bukovih rastišč
Martin Čokl, 1971, strokovni članek

Ključne besede: bukovi gozdovi, raziskovalne ploskve, boniteta, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2588; Prenosov: 1096
.pdf Celotno besedilo (709,35 KB)

5.
Vrstna sestava ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev različno onesnaženih gozdnih ploskev
Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V talnih vzorcih različno onesnaženih ploskev v bukovih sestojih smo analizirali talno združbo ektomikoriznih gliv. V obdobju od 1998 do 2001 smo zmikobioindikacijsko metodo določali tipe ektomikorize v standardnem volumnu tal različno onesnaženih ploskev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okolici Kočevske Reke (referenčno, neonesnaženoobmočje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. 48 tipov smo določili do vrste, 18 do rodu, za preostalih 22 pa nismo našli ustreznega opisa. Domnevamo, da precejšnje število sodi še k neopisanim tipom ektomikorize; večino slednjih (31 opisov) predstavljamo s kratkimi opisi v članku. Med posameznimi območji smo evidentirali razlike v vrstni sestavi tipov ektomikorize. Iz identificiranih tipov smo izločili dominantne in pogoste vrste, med katerimi so morda ključne vrste ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev.
Ključne besede: tipi ektomikorize, Fagus sylvatica L, gozdne raziskovalne ploskve, indeksi biodiverzitete
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2712; Prenosov: 1179
.pdf Celotno besedilo (10,14 MB)

6.
Raznovrstnost tipov ektomikorize v bukovih sestojih različno onesnaženih gozdnih ploskev
Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V obdobju od 1998 do 2001 smo z mikobioindikacijsko metodo analizirali tipe ektomikorize in določili njihovo raznovrstnost v standardnih volumnih tal različno onesnaženih gozdnih raziskovalnih ploskev bukovih sestojev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okoliciKočevske Reke (referenčno, neonesnaženo območje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. Izračunali smo biodiverzitetne indekse (Shannon-Weaverjev indeks, indeks vrstnega bogastva in indeks izenačenosti) inugotovili, da raznovrstnost tipov ektomikorize v talnih vzorcih onesnaženih ploskev ni bistveno zmanjšana, kar povezujemo z vitalnostjo bukovih sestojev.
Ključne besede: ektomikoriza, tipi ektomikorize, biodiverziteta, indeksi biodiverzitete, Fagus sylvatica L., gozdne raziskovalne ploskve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2946; Prenosov: 1231
.pdf Celotno besedilo (338,51 KB)

7.
Raziskovalna ploskev Brdo : [zgibanka]
Lado Kutnar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Mitja Ferlan, Tom Levanič, Andrej Verlič, 2011, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovalne ploskve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2496; Prenosov: 720
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
Raziskovalne ploskve na Rakovcu in v Ločniku po meritvah v letih 1949 - 1961
Martin Čokl, 1962, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovanje, raziskovalne ploskve, Rakovec, Ločnik
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 1935; Prenosov: 571
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

9.
Raziskovalne ploskve na Pokljuki po meritvah v letih 1959/60
Martin Čokl, 1961, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovanje, raziskovalne ploskve, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2026; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

10.
Raziskovalne ploskve v prebiralnih gozdovih na Snežniku v razdobju 1949-1960
Martin Čokl, 1961, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: gozdarstvo, raziskovanje, raziskovalne ploskve, Snežnik
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2128; Prenosov: 591
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.66 sek.
Na vrh