Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rast) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri Ljubljani
Iza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Maja Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (694,92 KB)

2.
Pomen analize dominantnih dreves za gozdnogospodarsko načrtovanje na primeru kisloljubnega bukovja z rebrenjačo
Andrej Bončina, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Poznavanje razvoja dominantnega drevja je pomembno za spremljavo razvoja enomernih sestojev, določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč. S podatki stalnih vzorčnih ploskev smo analizirali debelinsko in višinsko rast dominantnih dreves petih drevesnih vrst kisloljubnega bukovja z rebrenjačo (smreka, bukev, graden, rdeči bor in kostanj). Za vrste smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm, rastiščni indeks (SI) in prikazali postopek določanja optimalnega razmerja razvojnih faz glede na drevesno sestavo sestojev ter odločitev o ciljnih premerih drevja in pomlajevanju sestojev. Vrednosti SPI za bukev, smreko, graden, rdeči bor in kostanj so 28,4; 31,1; 25,1; 26,1 in 23,2, vrednosti SI pa 27,9; 32,5; 20,9; 22,9 in 21,7. Optimalni deleži razvojnih faz so odvisni od izbrane drevesne sestave gozdov ter odločitev glede ciljnih premerov in pomlajevanja sestojev. Model debelinskega priraščanja bukve kaže, da na njeno debelinsko rast pozitivno vplivajo prsni premer, produktivnost rastišča in raznomernost sestojev, negativno pa delež bukve v sestoju, sestojna temeljnica in naklon terena.
Ključne besede: višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies, Quercus petraea, Pinus sylvestris, Castanea sativa
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (472,79 KB)

3.
Umiranja jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji : pregled raziskav katedre za tehnologijo lesa
Katarina Čufar, 1997, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Predstavljamo pregled raziskav Katedre za tehnologijo lesa pod vodstvom dr. Torellija o propadanju jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji. Raziskave v obdobju 1985-1996 so vključevale spremljanje stanja jelke s pomočjo merjenja električne upornosti (EU), anatomske in fiziološke interpretacije meritev EU, upadanje rasti in prirastka, študij fenologije, reproduktivne rasti, pojava sekundarne krošnje, ugotavljanje vlažnosti in kvalitete lesa, število sluznih celic v skorji in travmatskih smolnih kanalov v lesu ter odziv lesa in skorje na poškodovanje
Ključne besede: jelka, Abies alba, propadanje, električna upornost, anatomija lesa, anatomija skorje, rast
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 863; Prenosov: 630
.pdf Celotno besedilo (874,15 KB)

4.
Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastišč
Andrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Ključne besede: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 1570; Prenosov: 1035
.pdf Celotno besedilo (840,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Vpliv velikosti rastnega prostora na rast smreke v mlajših zunajgozdnih nasadih
Janez Božič, Lado Eleršek, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: smreke, rast, lesni nasadi, rastni prostor, Picea abies, prirastek, izbiralno redčenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3074; Prenosov: 1197
.pdf Celotno besedilo (861,40 KB)

7.
8.
O rastnih funkcijah
Anton Cedilnik, 1979, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek ima namen z matematičnega stališča osvetliti lastnosti funkcij, ki jih gozdarji, agronomi in biologi uporabljajo za opis rasti nekaterih količin, kot višinska, debelinska, prostorninska rast dreves v odvisnosti od časa in podobno. Navadno uporabljajo za ponazoritev teh procesov elementarne, odsekoma analitične funkcije, ker na takih lahko uporabimo metode aproksimacije eksperimentalnih podatkov. Vendar take funkcije le grobo kažejo dejanska dogajanja v majhnih intervalih neodvisne spremenljivke. Zato bi bilo treba postaviti trdnejše temelje in kriterije za določevanje tipov funkcij, ki bi bile primerne za opisovanje katerih koli pojavov te vrste. Ta študija je poskus v tej smeri.
Ključne besede: matematika, gozdarstvo, rastna funkcija, biološka rast, karakteristična funkcija, subjektivni čas, rast drevesa, mathematics, forestry, growth function, biological growth, characteristic function, subjective time, growth of a tree
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2965; Prenosov: 1174
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Višinska rast panjevske bukve in hrasta na Brkinih
Evgenij Azarov, 1988, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: višinska rast, panjevec, fliš, analiza debel
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2722; Prenosov: 1155
.pdf Celotno besedilo (767,04 KB)

10.
Zveza med mladostno rastjo in obliko doraslega rdečega bora (Pinus silvestris L.)
Dušan Robič, 1973, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., krošnja, rast, kakovost lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2962; Prenosov: 1164
.pdf Celotno besedilo (615,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh