Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (rak jajčnikov) .

31 - 40 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Vloga molekularne diagnostike pri raku jajčnikov
Vida Stegel, Srdjan Novaković, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: rak jajčnikov, molekularna diagnostika, laboratorijski izvidi
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2021; Ogledov: 1016; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (9,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Pomen genetskega testiranja pri sumu na družinsko obremenitev za rak jajčnikov in predstavitev klinične poti
Mateja Krajc, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: rak jajčnikov, genetsko testiranje, dedni rak
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 488
.pdf Celotno besedilo (9,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

33.
Sledenje po zdravljenju raka jajčnikov
Nina Kovačević, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: rak jajčnikov, sistemsko zdravljenje, sledenje
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2021; Ogledov: 909; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (7,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

34.
Vloga radioterapije pri raku jajčnikov
Manja Šešek, Barbara Šegedin, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: rak jajčnikov, radioterapija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (7,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

35.
Novosti v sistemskem zdravljenju raka jajčnikov
Erik Škof, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: rak jajčnikov, sistemsko zdravljenje, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (7,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

36.
Pomen histopatoloških značilnosti in stadija na potek in izid bolezni
Sonja Bebar, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: rak jajčnikov, stadij, histopatološke značilnosti
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

37.
Povezava med predoperativnimi vrednostmi tumorskih markerjev in uspešnostjo kirurške resekcije pri raku jajčnikov
Sebastjan Merlo, 2021, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: rak jajčnikov, kirurgija, tumorski označevalci
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2021; Ogledov: 928; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

38.
Izkušnje z zdravilom olaparib pri zdravljenju recidivnega epitelijskega raka jajčnikov z mutacijami v genih BRCA 1 in BRCA 2
Erik Škof, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Zdravilo olaparib uporabljamo za vzdrževalno peroralno zdravljenje recidivnega epitelijskega raka jajčnikov z mutacijami v genih BRCA 1 in BRCA 2 pri bolnicah, ki se odzovejo na kemoterapijo s preparati platine. Namen: Prikazati varnost in učinkovitost zdravljenja s poli-ADP riboza polimeraznim (PARP) inhibitorjem olaparibom v redni klinični praksi v sklopu vzdrževalnega zdravljenja recidivnega epitelijskega raka jajčnikov z mutacijami v genih BRCA 1 in BRCA 2. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili bolnice z recidivnim epitelijskim rakom jajčnikov z mutacijami v genih BRCA 1 in BRCA 2, ki so se začele zdraviti z olaparibom na Onkološkem inštitutu Ljubljana v obdobju od 1. novembra 2015 do 31. decembra 2020. Cilja raziskave sta bila oceniti varnost in učinkovitost zdravila olaparib (preživetje brez ponovitve bolezni, celokupno preživetje). Raziskavo je odobrila etična komisija na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Rezultati: V opazovanem obdobju je bilo z olaparibom zdravljenih 88 bolnic z recidivnim epitelijskim rakom jajčnikov z mutacijami v genih BRCA 1 in BRCA 2. Mediana starost bolnic je bila 60 let. Večina (61 %) je imela prvi recidiv bolezni, prav tako večina (74 %) je imela tudi zarodno mutacijo v genu BRCA 1. Večina bolnic (85 %) je nadalje imela vsaj en neželeni učinek zdravljenja z olaparibom. Najpogostejši (vse stopnje) so bili: slabost (59 %), utrujenost (59 %), anemija (25 %), dispepsija (14 %), tekoče blato (11 %), spremembe okusa (10 %), nevtropenija (6 %) in aritmija (1 %). Resne neželene učinke (stopnje 3/4) je imelo 10 % bolnic: pojavljali sta se anemija (9 %) in slabost (1 %). Mediani čas sledenja je bil 40 mesecev. Mediano preživetje brez ponovitve bolezni je bil 14,3 meseca, mediano celokupno preživetje pa 20,4 meseca. Preživetje brez napredovanja bolezni je bilo odvisno od vrste mutacije v genih BRCA: pri somatski mutaciji v genih BRCA 1/2 je bilo 80 % bolnic brez progresa bolezni, pri zarodni mutaciji BRCA 2 je bilo teh 55 % bolnic, pri zarodni mutaciji BRCA 1 pa 32 % (p = 0,021). Vrsta mutacije v genih BRCA 1/2 ni imela vpliva na celokupno preživetje bolnic.
Ključne besede: epitelijski rak jajčnikov, olaparib, BRCA 1/2, genska mutacija
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1121; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (121,58 KB)

39.
Naše izkušnje z zdravilom bevacizumab v primarnem zdravljenju epitelijskega raka jajčnikov
Erik Škof, Dushan Mangaroski, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Izhodišče: Zdravilo bevacizumab uporabljamo v sklopu primarnega sistemskega zdravljenja napredovalega epitelijskega raka jajčnikov v kombinaciji s paklitakselom in karboplatinom od leta 2013. Namen: Prikazati učinkovitost in varnost zdravljenja z bevacizumabom v redni klinični praksi v sklopu primarnega zdravljenja raka jajčnikov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili bolnice z epitelijskim rakom jajčnikov, ki so se zdravile z bevacizumabom na Onkološkem inštitutu Ljubljana v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016. Cilja raziskave sta bila varnost in učinkovitost (preživetje brez ponovitve bolezni, celokupno preživetje) zdravljenja z bevacizumabom. Raziskavo je odobrila etična komisija na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Rezultati: V opazovanem obdobju je bilo z bevacizumabom zdravljenih 111 bolnic z napredovalim epitelijskim rakom jajčnikov. Najpogostejši neželeni učinki so bili: bolečine (52 %), krvavitev (45 %), arterijska hipertenzija (44 %). Resne neželene učinke (stopnja 3/4) je imelo 12 % bolnic: venska tromboza/ embolija (3 %), proteinurija (3 %), arterijska hipertenzija (2 %), krvavitev (2 %), bolečine (1 %), fistula (1 %). Mediani čas sledenja je bil 59 mesecev. Mediano preživetje brez ponovitve bolezni je bilo 18 mesecev, mediano celokupno preživetje pa 41 mesecev. Zaključki: Zdravljenje z bevacizumabom v redni klinični praksi je varno in učinkovito ‒ v skladu z do zdaj znanimi rezultati prospektivnih raziskav GOG 218 in ICON 7.
Ključne besede: rak jajčnikov, epitelijski rak, bevacizumab, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 1873; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (173,87 KB)

40.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh