121. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkAna Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Simona Borštnar, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2018, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2541; Prenosov: 808 Celotno besedilo (1,53 MB) |
122. |
123. |
124. |
125. |
126. Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjemTanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice. Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3057; Prenosov: 775 Celotno besedilo (283,45 KB) |
127. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojkSimona Borštnar, Ana Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2019, strokovni članek Ključne besede: smernice, rak dojke, diagnostika, zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3315; Prenosov: 948 Celotno besedilo (193,88 KB) |
128. Dedni rak dojk in/ali jajčnikov : ambulanta za onkološko genetsko svetovanjeMateja Krajc, Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Ana Blatnik, Erik Škof, Alenka Vrečar, Natalija Klopčič, Amela Duratović Konjević, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje je namenjena posameznikom in družinam, kjer se rak pojavlja pogosteje in ko je genetski izvid pomemben za načrtovanje zdravljenja rakave bolezni. Dejavnost izvaja multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo zdravniki različnih specializacij, medicinska sestra, molekularni biolog in psiholog. Ključne besede: genetsko svetovanje, rak dojke, rak jajčnikov, dedni rak Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2839; Prenosov: 748 Celotno besedilo (1,38 MB) |
129. Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populacijiVesna Zadnik, Mateja Krajc, 2018, strokovni članek Povzetek: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk. Ključne besede: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3549; Prenosov: 895 Celotno besedilo (139,26 KB) |
130. Rak dojke pri mladih ženskah in nosečnostMarina Mencinger, Jasna But-Hadžić, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Rak dojke pri mladih bolnicah je redek pojav. Uspešno zdravljenje te bolezni omogoča večini mladih bolnic dolgo preživetje. Pomemben vidik kakovosti življenja je nedvomno ohranjanje plodnosti, posebno ob zavedanju, da je starost žensk ob prvem otroku vse višja. Mlade bolnice je zato treba že ob postavitvi diagnoze seznaniti z možnimi negativnimi vplivi zdravljenja na plodno sposobnost in jim ponuditi možnost svetovanja. Na ginekološko-onkološkem konziliju bolnicam ali paru med drugim predstavimo postopke za shranjevanje genetskega materiala pred pričetkom zdravljenja. V pričujočem prispevku predstavljamo in razpravljamo o novejših spoznanjih, ki povezujejo rak dojke ter nosečnost. Predstavljamo tudi zbrane podatke o nosečnostih pri zelo mladih bolnicah po zdravljenju raka dojke v Sloveniji. Ključne besede: rak dojke, nosečnost, plodnost, mlade bolnice Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3383; Prenosov: 852 Celotno besedilo (440,71 KB) |