Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (rak dojk) .

31 - 39 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Rehabilitacija bolnic z rakom dojk
Nikola Bešić, 2019

Ključne besede: rak dojk, kirurško zdravljenje, rehabilitacija
DiRROS - Objavljeno: 20.05.2020; Ogledov: 643; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (70,65 KB)

32.
Rak dojk in najboljše rekonstruktivne možnosti za sodobno žensko
Uroš Ahčan, 2019

Ključne besede: rak dojk, rekonstrukcija dojke, mastektomija, kirurgija
DiRROS - Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 988; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (406,35 KB)

33.
Vloga organizacij bolnikov pri celostni rehabilitaciji po diagnozi raka
Tanja Španić, 2019

Ključne besede: rak dojk, aktivna vloga bolnika, rehabilitacija
DiRROS - Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 882; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (54,35 KB)

34.
Dedni dejavniki, povezani z rakom dojk
Mateja Krajc, Ana Blatnik, 2019

Ključne besede: rak dojk, dedni dejavniki, mutacije genov
DiRROS - Objavljeno: 21.05.2020; Ogledov: 978; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (63,30 KB)

35.
36.
Olaparib za zdravljenje raka jajčnikov
Erik Škof, Ksenija Strojnik, 2016

Ključne besede: rak jajčnikov, zaviralci PARP, olaparib, gen dovzetnosti za pojav raka dojk, BRCA
DiRROS - Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 1072; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (462,66 KB)

37.
Deset let Državnega presejalnega programa za raka dojk Dora
Katja Jarm, Kristijana Hertl, Mateja Krajc, Cveto Šval, Veronika Kutnar, Mateja Kurir-Borovčić, Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Maksimiljan Kadivec, 2020

Povzetek: Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske unije pozvala, da jih vzpostavijo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske iz ciljne skupine. Ženske v starosti od 50 do 69 let so vsaki dve leti pisno vabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od leta 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno- diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje raka, odkritega v presejanju. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Značilnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov, od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Ključne besede: presejalni programi, rak dojk, presejalni register
DiRROS - Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 606; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (322,91 KB)

38.
Vpliv visokodozne in nizkodozne izpostavljenosti srčnih struktur na srčno-žilne posledice obsevanja raka dojke in raka pljuč
Ivica Ratoša, Jasna But Hadžić, 2021

Povzetek: Izhodišča: Z daljšanjem preživetja bolnikov z rakom so srčno- -žilne bolezni postale pomemben del morbiditete in mortalitete teh bolnikov. V zadnjih letih je v literaturi veliko zanimanja na področju vpliva radioterapije na pozne posledice na srcu. Metode: Literaturo smo poiskali s pomočjo spletnega iskalnika PubMed / MEDLINE z uporabo kombinacij ustreznih ključnih besed. V postopku ocenjevanja smo preučili grobe rezultate iskanja in izključili članke, ki niso pomembni za to temo. Upoštevali smo le literaturo v angleškem jeziku. Rezultati: Objavljene so različne doznovolumske omejitve na srce v povezavi s srčno-žilnimi obolenji in smrtnostjo, vendar te omejitve niso enotno veljavne. Pri dopolnilnem obsevanju raka dojk je celotno srce izpostavljeno nizki dozi in se pomembne srčne okvare najpogosteje izrazijo desetletje po zdravljenju ali še pozneje, pri visokodozni izpostavljenosti pri radikalnem obsevanju pljuč pa se smrtnost zaradi srčno-žilnih dogodkov poveča že v prvih letih po zdravljenju. Zaključek: Z nižanjem doze na srce lahko še dodatno vplivamo na preživetje bolnikov po obsevanju, kar nam že omogočajo boljše obsevalne tehnike in slikovno vodena radioterapija. Dodatno korist lahko dosežemo še z boljšim razumevanjem in upoštevanjem vpliva obsevanja na posamezne srčne strukture, tudi v povezavi z pridruženimi boleznimi, in z usmerjenim kardiološkim spremljanjem bolnikov po obsevanju prsnega koša.
Ključne besede: obsevanje, rak dojk, rak pljuč
DiRROS - Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 446; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (794,57 KB)

39.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh