1. Birkhoff-James classification of norm's propertiesAleksandr Èmilevič Guterman, Bojan Kuzma, Sushil Singla, Svetlana Zhilina, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: For an arbitrary normed space ${\mathcal X}$ over a field ${\mathbb F} \in \{ {\mathbb R}, {\mathbb C} \}$, we define the directed graph $\Gamma({\mathcal X})$ induced by Birkhoff-James orthogonality on the projective space ${\mathbb P}({\mathcal X})$, and also its nonprojective counterpart $\Gamma_0({\mathcal X})$. We show that, in finite-dimensional normed spaces, $\Gamma({\mathcal X})$ carries all the information about the dimension, smooth points, and norm's maximal faces. It also allows to determine whether the norm is a supremum norm or not, and thus classifies finite-dimensional abelian $C^\ast$-algebras among other normed spaces. We further establish the necessary and sufficient conditions under which the graph $\Gamma_0(\mathcal{R})$ of a (real or complex) Radon plane ${\mathcal R}$ is isomorphic to the graph $\Gamma_0({\mathbb F}^2, \|\cdot\|_2)$ of the two-dimensional Hilbert space and construct examples of such nonsmooth Radon planes.
Ključne besede: normed spaces, Birkhoff-James orthogonality, orthodigraph, dimension, smoothness, rotundness, Radon plane
Objavljeno v DiRROS: 20.03.2025; Ogledov: 681; Prenosov: 462
 Celotno besedilo (799,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 1882; Prenosov: 574
Celotno besedilo (197,67 KB) |
3. |
4. |
