Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (radioterapija) .

161 - 170 / 190
Na začetekNa prejšnjo stran10111213141516171819Na naslednjo stranNa konec
161.
162.
163.
Pogled radioterapevta onkologa na kaheksijo pri bolnikih z rakom
Primož Strojan, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kaheksija, onkologija, podhranjenost, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 1764; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (102,00 KB)

164.
165.
166.
Možnosti zdravljenja malignih epitelnih tumorjev kože z radioterapijo
Boris Jančar, 1993, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak (medicina), kožne bolezni, kožni rak, karcinom, zdravljenje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1873; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (352,18 KB)

167.
Multidisciplinarna obravnava bolnikov s tumorji torakalnih organov
Mirjana Rajer, Matjaž Zwitter, Karmen Stanič, Martina Vrankar, Viljem Kovač, 2014, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak pljuč, mezoteliom plevre, timom, radioterapija, kirurgija, internistična onkologija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2019; Ogledov: 1988; Prenosov: 614
.pdf Celotno besedilo (152,50 KB)

168.
Pojavnost klavstrofobije pri bolnikih v radioterapiji, pri katerih se uporablja fiksacijska maska
Nena Galunič, Barbara Petrovič, Andreja Cirila Škufca Smrdel, Valerija Žager Marciuš, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Radioterapija je eden izmed učinkovitejših načinov zdravljenja raka. Postopek zdravljenja pa lahko povzroči občutek tesnobe oziroma klavstrofobijo, kar je posebej izrazito pri bolnikih, pri katerih se uporablja fiksacijska maska. Namen: Ovrednotiti delež radioloških inženirjev, ki so se pri svojem delu v radioterapiji srečali s pojavom klavstrofobije zaradi uporabe fiksacijske maske pri bolnikih, in raziskati uporabljene ukrepe za njeno zmanjšanje. Metode: V presečni raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi so sodelovali radiološki inženirji, ki pripravljajo bolnike s fiksacijskimi maskami na obsevanje ali jih obsevajo na obsevalnem aparatu. Rezultati in razprava: Pri uporabi fiksacijske maske se je s klavstrofobijo pri bolnikih srečalo že 98,4 % radioloških inženirjev. V 87 % so bili radiološki inženirji na težave bolnikov vnaprej opozorjeni. Ob ugotovljenih znakih anksioznosti so bili najbolj učinkoviti ukrepi za ublažitev prijazen odnos do bolnikov, razumljiva razlaga postopka, razširjena odprtina za oči v maski in predvajanje glasbe med obsevanjem. Zaključek: Glede na to, da panični napad pri klavstrofobičnih bolnikih lahko pomembno omeji njihovo sodelovanje pri zdravljenju z obsevanjem, sta pomembna prepoznavanje znakov anksioznosti ter uporaba primernih strategij za njihovo obvladovanje. V klinično prakso bi bilo smiselno vpeljati tudi različne tehnike sproščanja.
Ključne besede: radioterapija, fiksacijska maska, anksioznost, klavstrofobija
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3036; Prenosov: 772
.pdf Celotno besedilo (153,17 KB)

169.
Karcinoza možganskih ovojnic in rak dojk : 11-letni rezultati zdravljenja z obsevanjem
Tanja Žnidarič, Ivica Ratoša, 2019, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Uvod: Karcinoza možganskih ovojnic (LMK) nastane z zasevanjem tumorskih celic na možganske ovojnice in pomeni slabo prognozo. Obsevanje je ena izmed možnosti zdravljenja za ublažitev nevroloških simptomov. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili 423 bolnic z rakom dojke (RD) in možganskimi zasevki (MZ) ali LMK, ki so se v obdobju med 2005 in 2015 z obsevanjem glave zdravile na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podrobneje smo analizirali skupino bolnic z LMK, za katere smo tudi preverili uporabnost dveh prognostičnih lestvic preživetja, Breast Graded Prognostic Assessment (Breast-GPA) in Simple Survival Score for Brain Metastases (SS-BM). Rezultati: Z obsevanjem glave smo v opazovanem obdobju zdravili 70 bolnic z LMK. Srednji čas od diagnoze RD do pojava LMK je znašal 4,3 leta, vendar je bil ta čas najkrajši pri trojno negativnem in najdaljši pri luminal A podtipu RD. Srednje celokupno preživetje je za bolnice z MZ in LMK znašalo 7,5 (95-% interval zaupanja, IZ; 6,3%8,8) in 2,3 meseca (95-% IZ; 1,5%3,2) (p < 0,005) ter se je razlikovalo glede na molekularni podtip RD. Na daljše preživetje ni vplivala višja prejeta doza obsevanja (% 20 Gy vs. > 20 Gy). Z analizo smo potrdili prognostično vrednost lestvice Breast-GPA (p < 0,005) in SS-BM (p = 0,044). Zaključki: Pričakovano preživetje se je v naši skupini analiziranih bolnic z LMK razlikovalo glede na stanje zmogljivosti, molekularni podtip RD ter seštevek točk prognostične lestvice.
Ključne besede: rak dojke, karcinoza možganskih ovojnic, obsevanje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2019; Ogledov: 3066; Prenosov: 777
.pdf Celotno besedilo (283,45 KB)

170.
Kako premagati izgubo las
Marija Velepič, Jožica Bostič-Pavlovič, Helena Drolc, Tanja Čufer, 2000, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: S publikacijo želimo bolnikom in njihovim svojcem posredovati čim več koristnih nasvetov o zdravljenju, življenju med zdravljenjem in sopojavih. Knjižica opisuje, kako ravnati ob izgubi las zaradi onkološkega zdravljenja. V njej smo zbrali tudi najpogostejša vprašanja bolnikov.
Ključne besede: rak (medicina), bolniki, kemoterapija, radioterapija, izpadanje las, nasveti
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2471; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (801,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh