1. |
2. Verbalno in posredno nasilje v urgentni dejavnostiKarmen Jerkič, Katarina Babnik, Igor Karnjuš, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Namen raziskave je bil proučiti pojavnost verbalnega in drugih oblik posrednega nasilja na vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentni dejavnosti, in sicer identificirati pogostost doživljanja, oblike nasilja, najpogostejše povzročitelje nasilja, zaznane vzroke ter demografske spremenljivke zaposlenih, ki nasilje na delovnem mestu zaznavajo pogosteje. Metode: Raziskava je bila opravljena na nenaključnem vzorcu zaposlenih v zdravstveni negi v urgentnih ambulantah primarne in sekundarne ravni zdravstvenega varstva (n = 62) v severnoprimorski regiji. Uporabljen je bil strukturirani vprašalnik, ki je vključeval 18 vprašanj. Podatki so bili obdelani s frekvencami, strukturnimi deleži in testom x2. Rezultati: Dve tretjini udeležencev (46 izborov oz. 74,2 %) je že doživelo verbalno ali druge oblike posrednega nasilja na delovnem mestu, predvsem v obliki aktivnega neposrednega verbalnega nasilja s strani svojcev in pacientov. Najpogosteje zaznani razlogi nasilja so neustrezni, prenapolnjeni čakalni prostori (36 izborov). Tovrstno nasilje pogosteje zaznavajo zaposleni z daljšo delovno dobo (x2 = 9,841, p = 0,003) ter starejši delavci (x2 = 4,891, p = 0,041). Stopnja verbalnega in posrednega nasilja se je po oceni udeležencev z leti zmerno do opazno povečala. Diskusija in zaključek: Dobljeni rezultati so primerljivi z rezultati raziskav v tujini. Nadaljnje raziskave se morajo usmeriti v podrobnejšo fenomenološko izkušnjo doživljanja nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: psihično nasilje, zdravstvena nega, urgentne ambulante
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 221; Prenosov: 0 |
3. Mobing v babištvuJanja Majhenič, Ana Polona Mivšek, 2012, strokovni članek Povzetek: Izhodišča: Mobing ali nasilje na delovnem mestu je vsesplošen družbeni fenomen, ki ga najdemo v številnih oblikah. Prisoten je v vseh sektorjih, še posebej v zdravstvu, za katerega je značilna stroga hierarhija odnosov. Ker slabi medsebojni odnosi med zaposlenimi lahko vplivajo tudi na kakovost storitev ter posledično prizadanejo uporabnike, je izrednega pomena zgodnje odkrivanje ter reševanje konfliktov, predvsem pa preprečevanje mobinga. Z analizo literature želimo predstaviti dejstva o mobbingu na splošno in specifično za babiški poklic. Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda dela - pregled literature. Podatki so zbrani s pomočjo podatkovnih baz EBSCOhost, CINAHL ter Medline. Diskusija in zaključki: Tuje raziskave so pokazale, da je mobing prisoten tudi v babištvu. Vertikalni in horizontalni mobing pušča duševne, psihosomatske pa tudi socialne posledice. Mobing v babištvu se ne pojavlja zgolj med zaposlenimi v tej stroki, temveč so ga deležni tudi študenti. V Veliki Britaniji se z mobingom srečuje skoraj polovica babic. Slabi delovni odnosi postajajo pogost razlog za zapuščanje poklica. Zavedati se je potrebno, da je babiški poklic human poklic in takšno bi naj bilo v skladu z etiko tudi obnašanje do sodelavcev, študentov (bodočih kolegov) ter žensk.
Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, mobing, psihično nasilje, babištvo, workplace violence, mobbing, psychological harassment, midwifery
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 266; Prenosov: 0 |
4. Nasilje nad starejšimi slabega zdravja v domačem okolju in domovih starejših občanovAna Habjanič, Danijela Lahe, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Nasilje nad starejšimi se je v preteklosti že pogosto raziskovalo, vendar je raziskav še vedno premalo, da bi se lahko določil obseg problema. Slabše raziskana je tudi skupina starejših slabega zdravja, ki živijo v domovih starejših občanov. V literaturi se domneva, da so starejši slabega zdravja bolj varni v domovih starejših občanov kot v domačem okolju, saj storilci izhajajo pretežno iz ožjih družinskih krogov. Namen raziskave je opredeliti nasilje nad starejšimi in ga primerjati skupini starejših živečih vdomačem okolju in v domovih starejših občanov. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov. Preiskovanci so bilistarejši občani (starosti 65 let ali več), odvisni v osnovnih življenjskihaktivnostih (n=202). Rezultati: Rezultati so pokazali, da so starejši slabega zdravja bolj ogroženi v domačem okolju kot v domovih starejših občanov. V domačem okolju se je ugotovilo večje tveganje za pojav fizičnega in ekonomskega nasilja. Preiskovanci v domačem okolju so navedli 43,9 % fizičnega in 81,6 % ekonomskega nasilja, preiskovanci v domovih starejših občanov 9,6 % fizičnega in 34,6 % ekonomskega nasilja. Tudi v primeru psihičnega nasilja se je pokazala statistično pomembna razlika, vendarodstotna razlika ni bila tako zelo očitna (93,9 % v domačem okolju in 63,5 % v domovih starejših občanov). Diskusija in zaključki: Rezultati raziskave podpirajo splošno prepričanje, da so starejši slabega zdravja bolj varni v institucionalnem varstvu, še posebej pred fizičnim in ekonomskim nasiljem. Patronažne medicinske sestre bi morale posvetiti posebej veliko pozornost temu, v kakšnih družinskih razmerah živijo starejši ljudje, ki so odvisni v osnovnih življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: starejši, slabotnost, psihično nasilje, fizično nasilje, ekonomsko nasilje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 324; Prenosov: 0 |
