1. Celostna analiza družbene trajnosti v Severnokazahstanski oblasti v KazahstanuGaukhar Aidarkhanova, Gaukhar Aubakirova, Laura Kenespayeva, Damira Tazhiyeva, Gaukhar Kairanbayeva, Farabi Yermekov, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi čedalje večjih prostorskih razlik se v Kazahstanu veča potreba po sistematični analizi družbene trajnosti na subregionalni ravni. V članku je na podlagi 15 kazalnikov, razvrščenih v pet ključnih komponent (demografija, zdravstvo, izobraževanje, kakovost življenja in družbena vključenost), oblikovan in preizkušen sestavljeni indeks družbene trajnosti. Uporabljena metodologija vključuje normalizacijo podatkov, združevanje kazalnikov in prostorsko analizo z orodji GIS. Analiza je pokazala stabilno, a izrazito nesimetrično prostorsko zgradbo družbene trajnosti: za regionalno središče Petropavl so bile ugotovljene razmeroma visoke vrednosti večine komponent, za večino podeželskih območij pa so značilni odseljevanje, socialna ranljivost ter slab dostop do osnovnih storitev in infrastrukture. Analiza občutljivosti je potrdila uporabnost predstavljenega modela v primerih nepopolnega statističnega poročanja. Na podlagi izsledkov so avtorji oblikovali tipologijo okrožij in predlagali usmeritve za prostorsko usmerjeno socialno politiko. Predlagana metodologija se lahko uporablja za spremljanje razlik med regijami, oceno socialnih tveganj in utemeljevanje trajnostnih razvojnih prednostnih nalog v regijah s spreminjajočo se demografsko strukturo.
Ključne besede: družbena trajnost, demografska struktura, prostorske razlike, Severnokazahstanska oblast, GIS, trajnostni indeks, cilji trajnostnega razvoja
Objavljeno v DiRROS: 19.12.2025; Ogledov: 117; Prenosov: 53
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945Matic Batič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v
javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine
Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi.
V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in
vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast
vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede
na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale
uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi
preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna
prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega
preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju
spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih
javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava
analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani,
pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske
politike, kulturna krajina, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (3,09 MB) |
4. Sistemski pristop ureditve začasnih prostorskih rešitev ob naravnih in drugih nesrečah : primer Zdravstvenega doma Škofja Loka ob epidemiji SARS-CoV-2Špela Alič, Nikolaj Kržišnik, Tadej Beguš, Andrej Štremfelj, Boris Hostnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ob pojavu naravnih in drugih nesreč je včasih treba postaviti začasne objekte ali zagotoviti druge oblike prostorskih ureditev za prebivalstvo oziroma delovanje služb v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Med epidemijo covida-19 se je pomen načrtovanja dodatnih začasnih prostorskih zmogljivosti za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb prebivalstva pokazal predvsem na primeru potreb zdravstva in socialnega varstva. Ob kriznih dogodkih se morajo odgovorne službe hitro odločati, kar lahko vodi k izvedbi rešitev, ki niso bile predhodno namensko in sistematično pripravljene ter posledično ne prinesejo najboljših mogočih rezultatov. Za urejanje začasnih prostorskih rešitev za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči nismo našli konkretnih smernic, ki bi nas vodile skozi celoten proces, zato smo na podlagi tuje literature in lastnih izkušenj oblikovali procesno shemo in operativni postopek za vzpostavitev začasnih prostorskih rešitev ob kriznih dogodkih. Predstavljen je proces ureditve začasnih prostorskih rešitev, ki smo ga pripravili za CZ občine Škofja Loka. Proces smo uporabili za postavitev zunanje enote Zdravstvenega doma Škofja Loka za obravnavo pacientov s sumom na okužbo z virusom SARS-CoV-2 in ga na podlagi pridobljenih izkušenj dopolnili. Temelji na procesnem pristopu in je razdeljen na sedem faz, od ugotavljanja potreb do končne izvedbe in uporabe začasne prostorske rešitve.
Ključne besede: zdravstveni domovi, Škofja Loka, epidemije, naravne nesreče, prostorske ureditve
Objavljeno v DiRROS: 26.02.2025; Ogledov: 576; Prenosov: 332
Celotno besedilo (540,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
