Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (prostorska razporeditev) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev jelenjadi v Poljanski dolini in Polhograjskih dolomitih
Miran Hafner, Blaž Černe, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Sloveniji navadni jelen (Cervus elaphus L.) še vedno širi svojo prisotnost na številna območja, med njimi tudi v Poljansko dolino in Polhograjske dolomite. V raziskavi smo proučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na njegovo prostorsko razporeditev v gričevnatem in ponekod v sredogorskem proučevanem območju s povprečno gozdnatostjo 67 %. Raziskava temelji na vzorcu 585 georeferenciranih lokacij odvzema ter GIS-podatkovnih plasteh 34 okoljskih spremenljivk. Logistična regresija napoveduje, da se verjetnost za primernost prostora za habitat jelena v prvem modelu multivariatno povečuje z večanjem deleža gozdov, z manjšanjem razdalje do sosednjega območja, z večjim deležem dvoslojnih, raznomernih, prebiralnih gozdov ter grmišč in panjevcev, z večanjem deleža sestojev v obnovi ter zmanjšuje z manjšim deležem mladja. V drugem modelu smo odkrili tudi pozitiven vpliv deleža plodonosnega gozdnega drevja v lesni zalogi sestojev ter negativne vplive odsotnosti krmišč, večje razdalje do gozdnih cest in majhnih vrednosti sončnega obsevanja pozimi.
Ključne besede: navadni jelen, Cervus elaphus, habitat, Poljanska dolina, Polhograjski dolomiti, okoljski dejavniki, prostorska razporeditev, parkljarji, upravljanje z divjadjo, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 29.02.2020; Ogledov: 2265; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (275,67 KB)

2.
Vplivi okoljskih dejavnikov na prostorsko razporeditev divjega prašiča (Sus scrofa l.) v Sloveniji
Klemen Jerina, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Številčnost in območje razširjenosti divjega prašiča (Sus scrofa L.) sta se v Sloveniji in drugih evropskih državah v zadnjih desetletjih občutno povečala; posledično so narasle tudi škode, ki jih povzroča v kmetijstvu. V raziskavi smo preučili, kateri okoljski dejavniki ključno vplivajo na prostorsko razporeditev divjega prašiča, in za Slovenijo ugotovili njegovo sedanje in potencialno območje razširjenosti. Raziskava temelji na velikem vzorcu (N = 5.977) georeferenciranih lokacij odvzema prašiča iz vse Slovenije in GIS-podatkovnih plasteh (25 okoljskih spremenljivk). Analize kažejo, da so gostote divjega prašiča največje v območjih: (a) z večjo razpoložljivosti energijsko bogate hrane (odrasli sestoji listavcev, krmišča) in dostopnostjo kritja (kmetijske površine blizu gozda, sukcesijske površine); (b) kjer so temperature visoke, zime mile, z malo snega (verjetnost rabe narašča s temperaturo in upada s količino padavin). Njegova prostorska razporeditev je odvisna tudi od gozdnatosti in stopnje fragmentacije gozda. Zdaj poseljuje 55 % Slovenije, njegov potencialni habitat pa obsega 67 % države. Razširjenost inštevilčnost divjega prašiča se bosta zato verjetno še povečevala, zlasti če se bodo nadaljevali sedanji trendi okoljskih sprememb (naraščanje temperature,povečevanje gozdnatosti, izginjanje iglavcev).
Ključne besede: divji prašič, prostorska razporeditev, okoljski dejavniki, fragmentacija, dopolnilno krmljenje, model habitata, logistična regresija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4535; Prenosov: 1953
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh