Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (prirastek) .

1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Opredelitev gozdov, nerazpoložljivih za oskrbo z lesom (FNAWS)
Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo izbrana merila (naklon in nadmorska višina gozdnih sestojev, prirastek, oddaljenost od gozdnih cest), ki lahko vplivajo na razpoložljivost gozdov za oskrbo z lesom v posameznih ekoloških regijah. Z izbranimi merili (naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdni rezervati, prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka in varovalni gozdovi) smo predstavili štiri variante prostorskega informacijskega sloja FNAWS (gozdovi nerazpoložljivi za oskrbo z lesom). Po najstrožji varianti (najostrejša merila) smo med FNAWS uvrstil 6,8 % vseh gozdov, po najmilejši (najbolj ohlapna merila) pa kar 17,6 % vseh gozdov. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izdelavi karte FNAWS, smo oblikovali dvostopenjski protokol (kabinet, teren) za uvrstitev trajnih vzorčnih ploskev Nacionalne gozdne inventure (NGI) med FAWS/FNAWS. Pri primerjavi obstoječe uvrstitve ploskev Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) leta 2018 in NGI 2020 na terenu z narejenim slojem FNAWS smo ugotovili dobro ujemanje uvrstitve ploskev med negospodarjene (90 %).
Ključne besede: merila, naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdovi, razpoložljivi za oskrbo z lesom (FAWS), gozdovi, nerazpoložljivi za oskrbo z lesom (FNAWS), Nacionalna gozdna inventura
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2021; Ogledov: 677; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (580,82 KB)

3.
Priraščanje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.) in evropskega macesna (Larix decidua Mill.) na nekdanjih novinah v Koprivni v Karavankah
Janez Golob, Tom Levanič, David Hladnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi meritev v obdobju 1962–2017 smo na raziskovalnih ploskvah na nekdanjih novinah v katastrski občini Koprivna izračunali debelinske, višinske in volumenske prirastke za najpomembnejši drevesni vrsti - smreko in macesen. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile prepuščene naravnemu razvoju, so srednjetemeljnični premeri manjši, število dreves pa večje od tistih v primerljivih gospodarskih gozdovih. V zadnjih tridesetih letih se je zaradi visokih sestojnih gostot zmanjšalo debelinsko priraščanje dreves smreke in macesna. Z dendrokronološko analizo smo ocenili vpliv klimatskih dejavnikov na priraščanje smreke in macesna. Na podlagi dendrokronološke analize smo ugotovili, da se leta z negativnim odzivom dreves v debelinskem prirastku od leta 1984 pojavljajo pogosteje.
Ključne besede: raziskovalne ploskve, smreka, macesen, debelinski prirastek, volumenski prirastek, indeks gostote SDI, dendrokronološka analiza
Objavljeno v DiRROS: 02.12.2021; Ogledov: 2100; Prenosov: 1394
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primerjava različnih regresijskih modelov za napovedovanje debelinskega priraščanja jelke
Andrej Ficko, Vasilije Trifković, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku na primeru jelke predstavljamo sedem regresijskih modelov za modeliranje priraščanja dreves s podatki periodičnih meritev na stalnih vzorčnih ploskvah. Poleg polinomske regresije, modela z dodanim šumom in mešanega linearnega modela, predstavljamo regresijo z naravnimi zlepki in tri modele z omejenimi odvisnimi spremenljivkami: truncated regression, tobit regression in grouped data regression. Modele lahko uporabimo, kadar se zaradi načina merjenja in zaokroževanja podatkov ter hierarhičnosti podatkov srečamo z rezanimi ali krnjenimi slučajnostnimi spremenljivkami, nezveznostjo odvisne spremenljivke in pristransko oceno prirastka. Pri pojasnitvi debelinskega priraščanja 21.013 jelk na 4.405 ploskvah v obdobju 1990–2014 v raznomernih gozdovih v dinarskih jelovo-bukovjih so vsi modeli pokazali podoben vpliv prsnega premera, sestojne temeljnice, temeljnice debelejših dreves, raznomernosti, nagiba, nadmorske višine in le manjše razlike v regresijskih koeficientih in merah prileganja. Največje povprečne napovedi prirastka daje tobit model, mešani model pa se najbolj prilega podatkom. V primerjavi z drugimi modeli model z zlepki kaže na počasnejše zmanjševanje prirastka zelo debelih jelk po kulminaciji prirastka.
Ključne besede: prirastek, multipla regresija, statistične metode, tobit model, krnjenje, mešani modeli, jelka, modeli z omejenimi odvisnimi spremenljivkami, stalne vzorčne ploskve
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2021; Ogledov: 2097; Prenosov: 1428
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Debelinska rast in odziv duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na podnebje na produktivnem rastišču Pečovnika pri Celju
Tom Levanič, Hana Štraus, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Analizirali smo rast duglazije (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco) in smreke (Picea abies (L.) Karst.) na produktivnem rastišču na Pečovniku pri Celju. Analizirane duglazije so bile nekoliko mlajše od smrek (67 proti 71 let) in so nekoliko bolje priraščale (4,57 mm proti 3,26 mm na leto). Podnebni odziv duglazije na produktivnem rastišču je bil zelo izrazit. Na debelinski prirastek so statistično značilno vplivale nadpovprečne temperature v februarju in marcu, ter nadpovprečne padavine v juliju. V primerjavi s smreko je podnebni odziv duglazije časovno stabilen in bistveno izrazitejši. Analiza značilnih let je pokazala, da so negativna značilna leta pri duglaziji vedno povezana z zelo hladnim vremenom v februarju in marcu, pozitivna pa z nadpovprečnimi temperaturami v istih dveh mesecih. Poletne padavine imajo pomembnejšo vlogo pri duglaziji le v zadnjih treh desetletjih, pred tem pa ne. To nakazuje, da na sicer zelo produktivnem rastišču nastaja potencialno pomanjkanje vode, kar lahko na dolgi rok, ob trendih podnebnih sprememb, vodi v sušni stres in slabšo rast duglazije.
Ključne besede: podnebne spremembe, odziv na klimo, suša, debelinski prirastek, dendrokronologija
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 648; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (537,74 KB)

6.
7.
Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov
Mitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 858; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (686,93 KB)

8.
Primerjava dendrokronoloških raziskovanj z ocenjevanjem prirastka na gozdarskih raziskovalnih ploskvah
David Hladnik, Tom Levanič, 2021, strokovni članek

Povzetek: Izsledke dendrokronološkega raziskovanja na podlagi dreves višjih socialnih položajev v smrekovem debeljaku smo primerjali z ocenjevanjem prirastka na raziskovalnih ploskvah v smrekovih sestojih na Pokljuki. Za primerjavo dendrokronološke analize z izsledki o prirastku na raziskovalnih ploskvah smo uporabili le del podatkov do standardizacije dendrokronoloških krivulj, ker nismo želeli odstraniti starostnega trenda iz časovne vrste opazovanj. Na raziskovalnih ploskvah, ki so bile postavljene pred 60 leti, smo z zaporednimi meritvami premerov dreves ocenjevali debelinske prirastke, lesne zaloge in volumenske prirastke v posameznih obdobjih. Variabilnost povprečnega debelinskega prirastka v najvišjih debelinskih razredih na raziskovalnih ploskvah je bila primerljiva z ocenami za dominantna drevesa, analizirana v dendrokronološki analizi. Podatki iz dendrokronoloških raziskovanj so dobro izhodišče in v veliko oporo pri ocenjevanju dinamike razvoja v gozdnih sestojih ter pri presojanju o spremembah v 5- ali 10-letnih obdobjih zaporednih gozdnih inventur
Ključne besede: dendrokronološka analiza, gozdne inventure, debelinski prirastek, smreka
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 1001; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (447,93 KB)

9.
Dendrokronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji
Samo Stopar, Jernej Jevšenak, Andrej Kobler, Tom Levanič, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Z dendrokronološkimi metodami smo analizirali debelinsko priraščanje smreke na osmih lokacijah v Sloveniji. Med njimi je bilo pet naravnih smrekovih združb, v druge je bila smreka umetno vnesena v preteklosti, oziroma je bil povečan njen naravni delež. Na vsaki ploskvi smo s prirastoslovnim svedrom odvzeli izvrtke najmanj 20 dreves. V dendrokronološkem laboratoriju smo jih posušili in zbrusili do visokega sijaja, nato pa skenirali s pomočjo sistema ATRICS ter izmerili širine branik v programih CooRecorder in CDendro. Ugotovili smo, da med naravnimi in antropogenimi rastišči ni značilnih razlik v debelinskem priraščanju. Na lokacijah Sorško polje, Ravnik in Mašun smo opazili spremembe v debelinskem priraščanju, ki kažejo, da se vpliv temperature zraka (toplejša poletja) in padavin (pogostejši pojav suše) na rast povečuje. Analiza značilnih let je pokazala, da so le-ta v zadnjih 30 letih pogostejša in da se pojavljajo na več lokacijah hkrati, predvsem pa se je povečalo število negativnih značilnih let, t.j. nadpovprečno toplih in suhih let.
Ključne besede: klimatske spremembe, naravna smrekova rastišča, antropogeno spremenjena rastišča smreke, dendrokronologija, Slovenija, debelinski prirastek
Objavljeno v DiRROS: 04.02.2019; Ogledov: 4348; Prenosov: 3278
.pdf Celotno besedilo (7,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.61 sek.
Na vrh