1. Odzivanje gozdno-lesnega sektorja na ujme v alpsko-jadranski regiji : analiza izkušenj in prilagoditvenih strategij lesnopredelovalnih podjetij v Sloveniji in Furlaniji – Julijski krajiniPolona Hafner, Jožica Gričar, Peter Prislan, Luka Krajnc, Michele Missoni, Eleonora Provenzale, Stefania Silvestri, Bernard Likar, Erika Valentinčič, Boštjan Lesar, Eli Keržič, Miha Humar, 2026, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Povzetek: Podnebno pogojeni ekstremni dogodki (vetrolom, žledolom, podlubniki) vse bolj motijo delovanje gozdno-lesnih vrednostnih verig v alpsko-jadranski regiji, kar potrjuje analiza podjetij v Sloveniji in Furlaniji – Julijski krajini. Lesnopredelovalna podjetja se na motnje večinoma odzivajo reaktivno, z omejenimi tehnološkimi prilagoditvami, ob izraziti odvisnosti od iglavcev in pomanjkanju dolgoročnih strategij. Ugotovitve izpostavljajo potrebo po sistematičnem krepitvi odpornosti sektorja, vključno z diverzifikacijo virov, izboljšanjem upravljanja tveganj ter razvojem strateških pristopov prilagajanja
Ključne besede: gozdno-lesna vrednostna veriga, ujme, sanitarna sečnja, prilagajanje, lesnopredelovalna industrija, alpsko-jadranska regija
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2026; Ogledov: 261; Prenosov: 92
 Celotno besedilo (61,14 KB) |
2. Kulturna kompetentnost v slovenski bolnišnični prehrani : kvalitativna opisna raziskavaHelena Kristina Halbwachs, Marija Ovsenik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Upoštevanje prehranskih omejitev in načel v zvezi s kulturnim ozadjem pacientov je v bolnišnični prehrani pomembno, saj prehrana vpliva na zdravstvene izide in dolžino in stroške hospitalizacije. Ta način zahteva organizacijsko in individualno kulturno kompetentnost. Namen raziskave je bil preučiti pogled odgovornih s področja bolnišnične prehrane na kulturno kompetentnost, oceniti, ali se prehrana v bolnišnicah prilagaja kulturnemu ozadju pacientov, in identificirati izzive na tem področju.Metode: Opravljena je bila kvalitativna raziskava z delno strukturiranimi intervjuji. Intervjuvanih je bilo štirinajst vodstvenih kadrov (vodij prehranskih služb) in drugih strokovnjakov s področja prehrane (dietetikov) iz osmih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili analizirani z deduktivno vsebinsko analizo v programu Atlas.ti. Rezultati: Sogovorniki so se zavedali raznolikosti pacientov in pomena prilagajanja prehrane kulturnemu ozadju, čeprav je koncept kulturne kompetentnosti nepoznan. Pri prilagajanju prehrane obstajajo omejitve. Znanja o kulturnih vidikih prehrane so pomanjkljiva, izobraževanja s tega področja komajda obstajajo. Razvoj kulturne kompetentnosti onemogočajo še drugi izzivi, kot so organizacijski, tehnološki in komunikacijski izzivi.Diskusija in zaključek: S podobnimi izzivi, kot se pri nas, se srečujejo tudi v tujini. Ne glede na to, da imajo po mnenju sogovornikov pacienti v preučevanih bolnišnicah na razpolago veliko možnosti za prilagajanje prehrane, o kulturni kompetentnosti še ne moremo govoriti, saj ta koncept zajema tudi druge veščine. Za razvoj kulturne kompetentnosti tega področja se zahtevajo dodatne raziskave, možnosti izobraževanja o kulturnih vidikih prehranjevanja in zavedanje o pomembnosti storitev prehrane na vseh ravneh zdravstvenega sistema
Ključne besede: bolnišnična prehrana, kulturni vidiki prehrane, prilagajanje prehrane, raznolikost, kultura, prilagajanje, prehrana, izzivi, razvoj
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 451; Prenosov: 275
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2024 : Poučevanje in učenje v Sloveniji in po svetu2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Poročilo predstavlja rezultate mednarodne raziskave TALIS 2024, ki jo izvaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osredotoča se na poučevanje in učenje v Sloveniji v primerjavi z drugimi izobraževalnimi sistemi, z empiričnimi podatki o učiteljih in ravnateljih na ravneh ISCED 1, 2 in 3 (prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter srednje šole). Podatki so zbrani anonimno in analizirani z uporabo reprezentativnih vzorcev, z mednarodnimi primerjavami in trendi od leta 2018. Dokument vključuje preglednice, prikaze in vire, namenjen pa je raziskovalcem, političnim odločevalcem ter strokovni javnosti.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, mednarodne raziskave, pomanjkanje učiteljev, raznolikost učencev, razredi, večkulturnost, samoučinkovitost, posebne potrebe, učenci s posebnimi potrebami, prakse, vodenje razreda, preverjanje in ocenjevanje, socialno in čustveno učenje, digitalna orodja, umetna inteligenca, tehnologija, poklicna pot, poklicni dosežki, dejavniki stresa, prilagajanje, šolske reforme, disciplina, izobraževanje učiteljev, mentorstvo, usposabljanje, učni cilji, avtonomija, vodenje šole, sodelovanje učiteljev, profesionalni odnosi, ravnatelji, odnosi med učitelji in učenci, odnosi med učitelji in starši, kariera, status učiteljev
Objavljeno v DiRROS: 13.01.2026; Ogledov: 710; Prenosov: 480
Celotno besedilo (32,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Koncept prilagajanja geokonstrukcij z upoštevanjem vplivov podnebnih spremembTamara Bračko, Primož Jelušič, Bojan Žlender, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja problematiko potencialno nestabilnih pobočnih območij v kontekstu podnebnih sprememb. Predstavljen je možni pristop urejanja in upravljanja pobočij, ki upošteva različne rešitve, predvsem temelječe na naravi. Uporabljena je metodologija načrtovanja, ki upošteva vplive podnebnih sprememb na geomehanske lastnosti tal in posledično odziv tal in konstrukcij. Prikazani so tudi učinki izbranih ukrepov na prilagajanje podnebnim spremembam. Predlagan je koncept prilagajanja potencialno nestabilnih geokonstrukcij, glede na pričakovane podnebne spremembe za geomehanske analize in geotehničnega načrtovanja, ki upošteva vzročno verigo s t. i. signali podnebnih sprememb, učinki, vplivi (posledice) in ukrepi. Implementacija koncepta je prikazana na tipičnem primeru analize stabilnosti pobočja. Sklep analize je, da so za stabilnost pobočja pogosto ključni dejavniki, kot so neto infiltracija vode v pobočje, vodoprepustnost zemljine in pretok podzemne vode v pobočju. Te dejavnike lahko reguliramo tudi z na naravi temelječimi rešitvami.
Ključne besede: prilagajanje podnebnim spremembam, na naravi temelječe rešitve, stabilnost pobočij, infiltracija padavin, neto infiltracija vode
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 663; Prenosov: 423
Celotno besedilo (510,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam: zasnova in predlog strategijAndrej Bončina, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Podnebne spremembe se kažejo v postopnem spreminjanju povprečnih vrednosti podnebnih spremenljivk in večji pogostnosti ekstremnih vremenskih dogodkov. Podnebne spremembe vplivajo na razvoj gozdov. Ocena ranljivosti gozdov je izhodišče za gospodarjenje z gozdovi, prilagojeno podnebnim spremembam. S prilagojenim gospodarjenjem izboljšamo odpornost in prožnost gozdov ter pospešimo tranzicijo gozdov. Prilagojeno gospodarjenje je opredeljeno s strategijami, smernicami in ukrepi. V prispevku predstavljamo i) zasnovo prilagojenega gospodarjenja z gozdovi, ii) predlog strategij za prilagajanje gozdov podnebnim spremembam v Sloveniji in iii) postopek vključevanja prilagoditvenega gospodarjenja v celovito zasnovo gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: ocena ranljivosti, odpornost gozdov, prožnost gozdov, prilagajanje gospodarjenja, strategije, ukrepi, načrtovalni postopek
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 1317; Prenosov: 586
Celotno besedilo (516,89 KB) |
6. |
