1. Vloga medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena : pregled literatureTilen Tej Krnel, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena. Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed "samopoškodovanje", "adolescenca" in "napredna zdravstvena nega" v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov. Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj. Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Ključne besede: visoko tvegana vedenja, adolescenca, napredna zdravstvena nega, duševno zdravje, presejanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 849; Prenosov: 228
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Uživanje alkohola med starostniki v domačem okolju : rezultati presejalnega testa SMAST-GRadojka Kobentar, Zoran Kusič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Dosedanje raziskave kažejo, da je tvegano ali škodljivo uživanje alkohola med starostniki prisotno v obsegu med 5 % in 23 % te populacije. Z raziskavo smo želeli preučiti pojavnost uživanja alkohola v starosti v povezavi z demografskimi dejavniki, socialno vključenostjo in samooceno zdravja. Metode: Uporabljen je bil standardizirani vprašalnik Short Michigan Alcoholism Screening Test - Geriatric version (SMAST-G). Nenaključno so bili vključeni starostniki nad 65 let, živeči v domačem okolju, ki so razumeli besedilo. Podatke smo obdelali z opisno statistiko in testom hi-kvadrat. Rezultati: Ugotovili smo, da je med starostniki 30,0 % takšnih, ki imajo možne težave z alkoholom. Statistična značilnost večjega uživanja alkohola se je pokazala pri nižji izobrazbi (x2 = 12,255, p = 0,007) ter pri moškem spolu (x2 = 14,641, p < 0,001). Ugotovili smo statistično povezanost uživanja alkohola s samooceno zdravja (x2 = 12,085, p = 0,017) ter s posameznimi spremenljivkami socialne vključenosti, in sicer z oceno socialnih odnosov (x2 = 14,124, p < 0,001) in z (ne)obstojem osebnih ciljev za prihodnost (x2 = 12,156, p = 0,016). Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola se pri starostnikih povezuje s slabšo kakovostjo socialnih odnosov in nižjo samooceno zdravja. Raziskava kaže na potrebo po zvišanju znanja starostnikov o vplivih uživanja alkohola na zdravje, na potrebo po njihovi integraciji v socialno okolje ter po nadaljnjem raziskovanju problema uživanja alkohola v starosti.
Ključne besede: alkohol, presejanje, starost, zdravje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 355; Prenosov: 216
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Izkušnje medicinskih sester v patronažnem varstvu z obiski na domu v okviru projekta Nadgrajena celovita obravnava pacienta : rezultati pilotne raziskaveJožica Ramšak-Pajk, Tonka Poplas-Susič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Patronažno zdravstveno varstvo je pomemben člen pri odkrivanju, spremljanju in obravnavi kroničnih bolezni na primarni ravni. Namen raziskave je bil predstaviti izkušnje in stališča do nadgrajene preventivne obravnave ter obiskov na domu. Metode: Uporabljen je bil mešani raziskovalni dizajn. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim vprašalnikom (Cronbach % = 0,92). Sodelovalo je 50 diplomiranih medicinskih sester, odzivnost je bila 81-% (n = 41). Opravljena je bila tematska analiza odprtih vprašanj. Za kvantitativne podatke je bila uporabljena opisna statistika, t-test, analiza variance in korelacijska analiza. Rezultati: Prispevek preventivnih obiskov na domu anketiranci vidijo v zdravstvenovzgojnem delovanju (x = 4,34, s = 0,85), odkrivanju rizičnih dejavnikov (x = 4,12, s = 0,81) in ohranjanju kakovosti življenja pacientov (x = 4,10, s = 0,92). Zadovoljstvo anketirancev je povezano s sprejemanjem obiskov s strani pacientov in družin (r = 0,754, p < 0,001), s prispevkom k stroki patronažnega varstva (r = 0,766, p < 0,001) ter z obravnavo posameznika z družino (r = 0,693, p < 0,001). V tematski analizi sta bili identificirani dve temi, in sicer (1) pozitivne izkušnje z obiski in (2) negativne izkušnje z obiski. Diskusija in zaključek: Novo obliko preventivnih patronažnih obiskov v domačem okolju anketirani podpirajo, še posebej možnost celovite obravnave posameznika in njegove družine. Glede na ugotovitve se predlaga, da medicinska sestra v patronažnem varstvu postane enakovreden partner v timu referenčne ambulante na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, preventiva, kronična bolezen, presejanje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 370; Prenosov: 375
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Priporočila diagnostike in zdravljenja raka dojkAna Blatnik, Andraž Perhavec, Barbara Gazić, Barbara Vidergar-Kralj, Erika Matos, Ivica Ratoša, Janez Žgajnar, Kristijana Hertl, Marko Hočevar, Mateja Krajc, Nikola Bešić, Simona Borštnar, Marija Snežna Paulin-Košir, Tanja Marinko, Ulrika Klopčič, 2021, ni določena Ključne besede: presejanje, asimptomatske bolnice, simptomatske bolnice, genetsko svetovanje, slikovna diagnostika, citopatologija, kirurško zdravljenje, sistemsko zdravljenje, algoritmi, radioterapija, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2022; Ogledov: 2531; Prenosov: 1444
 Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Presejanje pripadnic skupin LBTI+ (lezbijk, transspolnih, interspolnih in drugih) za raka materničnega vratuGabrijela Simetinger, 2021, objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Ključne besede: presejanje, maternični vrat, bris materničnega vratu, program ZORA, lezbijke, homoseksualci, spolna identiteta, spolna usmerjenost
Objavljeno v DiRROS: 16.03.2022; Ogledov: 2291; Prenosov: 1074
Celotno besedilo (231,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Programske smernice Državnega programa ZORAUrška Ivanuš, Edita Arh, Sonja Bebar, Branko Cvjetičanin, Dušan Deisinger, Mojca Florjančič, Aljoša Frelih, Urška Gašper, Biljana Grčar-Kuzmanov, Nina Jančar, Tine Jerman, Kaja Kališnik, Silvestra Kašnik-Čas, Veronika Kloboves-Prevodnik, Borut Kobal, Amela Duratović Konjević, Jerneja Kos, Gabrijela Kupljen, Mateja Lasič Pecev, Mateja Marčec, Leon Meglič, Sebastjan Merlo, Marko Mlinarič, Nataša Nolde, Irena Oblak, Maja Pakiž, Boštjan Pirš, Ana Pogačnik, Maja Primic-Žakelj, Alenka Repše-Fokter, Luka Roškar, Uršula Salobir Gajšek, Špela Sitar, Špela Smrkolj, Vivijana Snoj, Margareta Strojan Fležar, Tadeja Štrumbelj, Iztok Takač, Renata Toff-Jovan, Tomaž Tušek, Andreja Uštar, 2022, strokovna monografija Ključne besede: predrakave spremembe, zgodnja diagnostika, presejanje, presejalni programi, nacionalni programi, postopki, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 10.03.2022; Ogledov: 2334; Prenosov: 1329
Celotno besedilo (1,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
